Največ pomislekov v javnosti pri Agrokorjevem prevzemu Mercatorja je bilo glede dobave blaga in izdelkov, saj bi se lahko zgodilo, da bi novi lastniki zaprli vrata slovenskim dobaviteljem oz. ti ne bi mogli več dostopati do maloprodaje.

Varuhi konkurence pravijo, da so podrobno analizirali slovensko tržišče in anketirali tako konkurente kot dobavitelje ter ugotovili, da imajo dobavitelji dovolj široko mrežo svojih strank, da lahko ustvarijo alternativno prodajo, če bi jim slučajno onemogočili dostop do Mercatorjevih prodajnih polic.

Skupno podjetje pa bi glede na razmere na slovenskem trgu po mnenju varuha konkurence imelo premajhno tržno moč, da bi lahko oviralo konkurente.
Direktor agencije Andrej Krašek pa je na vprašanje novinarjev zagotovil, da pri presojanju ni bilo političnih ali kakšnih drugačnih pritiskov. "Tudi sam sem malo presenečen, da se to ni zgodilo," je poudaril. Zagotovil je tudi, da se nikoli ni sestal s predstavniki Agrokorja, srečal pa se je z njihovimi pravnimi svetovalci, ki so sodelovali v postopku.
Prodaja Mercatorja negotova
Po poročanju Dnevnika naj bi po zadnjem sestanku bank upnic Mercatorja s predstavniki Agrokorja postajalo vse jasneje, da posla ne bo. Agrokor namreč bankam upnicam še vedno ni razkril virov financiranja za prevzem Mercatorja, banke upnice pa naj bi Agrokorju tudi postavile skoraj neuresničljive pogoje.

Hrvaška trgovska družba v lasti Ivice Todorića je junija s konzorcijem lastnikov 53 odstotkov Mercatorja sklenila pogodbo o nakupu, in sicer po 120 evrov za delnico. Nakup Mercatorja bi Agrokor torej stal 240 milijonov evrov. Agrokor se za nakup Mercatorja poteguje že drugič v dveh letih. Lani so prodajalci in hrvaška družba sicer govorili o 221 evrih za delnico, vendar ni Agrokor nikoli podpisal pogodbe z Mercatorjevimi lastniki, niti ni dal prevzemne ponudbe, s čimer bi dokazal resnost nakupa. Februarja lani je hrvaški koncern sporočil, da odstopa od pogajanj za nakup slovenske trgovske družbe.

Agrokor bi kupoval kljub dolgovom
Agrokor ima sicer precej dolgov, na Hrvaškem pa velja za podjetje, ki najpozneje plačuje dobavitelje. Kot partnerje za nakup Mercatorja je Agrokor pred kratkim navedel Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki pa naj ne bi želela podpreti tega nakupa.

Todorić naj bi se o skupnem nakupu dogovarjal s hrvaško družbo Adris, lastnico rovinjske tobačne tovarne. Adris je med najresnejšimi kandidati za nakup največje hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje, zato pa potrebuje več sto milijonov evrov. Nakup tako Mercatorja kot Croatie pa bi Adris precej izčrpal, in vprašanje je, ali bi banke želele tak projekt podpreti, ugotavljajo poznavalci.

Največji posamični lastnik Mercatorja, ki se prodaja že devetič, je Pivovarna Union, sledijo NLB z 10,75 odstotka Mercatorja, Societe Generale - Splitska banka z 10,17 odstotka, Pivovarna Laško, Unicredit Banka Slovenije z 8,01 odstotka, NKBM s 5,24 odstotka, Hypo Alpe Adria s 4,40 odstotka, GB s 3,80 odstotka, Prvi Faktor - faktoring Beograd s 3,35 odstotka in Radenska.