Vlada ima tako odprto pot do ustanovitve družbe, ki bo upravljala celotno kapitalsko premoženje države.

Opozicija holdingu nasprotuje
Opozicija ustanavljanju holdinga nasprotuje. Poslanec SD-ja Janko Veber je pred glasovanjem dejal, da gre za najbolj nepregledno obliko upravljanja državnih naložb, ki bo ogrožala delovanje državnih podjetij in 100.000 zaposlenih.

Marko Pogačnik iz SDS-a pa je zatrdil, da bo prav holding zagotovil učinkovito, racionalno in transparentno upravljanje državnega premoženja in s tem omogočal razvoj slovenskih podjetij. "Nobene kraje ne bo, nobene prodaje pod mizo ne bo, vse bo pregledno in transparentno," je dejal.

Poslanci so ob obstrukciji poslancev Pozitivne Slovenije zavrnil vsa dopolnila opozicije in zakon o Slovenskem državnem holdingu sprejeli s 50 glasovi za in šestimi proti. Kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo so zavrnili tudi podoben zakon, ki sta ga pripravila poslanca PS-ja.

Kako naj bi bil predvidoma videti SDH?
V Slovenski državni holding (SDH) se bo predvidoma preoblikovala Slovenska odškodninska družba (Sod), ki ji bosta pripojena tudi Družba za svetovanje in upravljanje ter premoženje Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki bo s tem prenehala obstajati. Na holding naj bi prenesli tudi Sklad za razgradnjo jedrske elektrarne Krško, holding pa naj bi upravljal tudi delež Zpiza v Zavarovalnici Triglav, piše Delo. Ustanovitev holdinga hkrati pomeni tudi konec AUKN-ja, ki zdaj upravlja državno premoženje.

Uprava bo izbrana na razpisu
Holding bo po vladnem predlogu vodila tričlanska uprava, ki jo bodo izbrali na mednarodnem razpisu. Člani uprav ne bodo smeli biti člani nadzornih svetov družb, ki jih upravljajo, niti člani svetov konkurenčnih družb. Člani uprave pa naj bi bili imenovani za štiriletni mandat z možnostjo vnovičnega imenovanja.

Uprava SDH-ja naj bi skladno s predlogom zakona posle vodila samostojno in na lastno odgovornost, pri čemer bi morala upoštevati smernice, strategijo, letni načrt upravljanja in kodeks. Pri poslih, vrednih več kot 20 milijonov evrov (pridobivanje in razpolaganje s takšnimi naložbami), bo morala pridobiti soglasje nadzornega sveta, če pa takšno premoženje prodaja, pa predvidoma tudi soglasje vlade. Vlada pa naj bi bila tista, ki opravlja naloge skupščine družbe.

Nadzornike bo potrjeval državni zbor
V nadzornem svetu SDH-ja naj bi tako sedelo devet članov, ki naj bi jih potrdil državni zbor. Štiri bi potrdili na predlog vlade (od teh eden na predlog ekonomsko-socialnega sveta), štiri na predlog poslanskih skupin, enega pa naj bi bil predlagala komisija DZ-ja za nadzor javnih financ. Državni zbor naj ne bi o članih odločal "v svežnju", temveč o vsakem posebej. Nadzorniki naj bi opravljali petletni mandat.