Slovenija je bila o vlogi Hrvaške glede terana obveščena iz neuradnih virov konec avgusta leta 2014. Takrat je tudi zaprosila za vsebino tega dokumenta, ki pa še danes ni znana. "Poslali so nam dokument, ki pa je v celoti cenzuriran. Kako naj se branimo, če pa ne poznamo argumentov, s katerimi se nas napada," je v Ljubljani dejal kmetijski minister Dejan Židan, ki meni, da nepreglednost ne bi smela biti značilnost EU-ja.

Predsednik Civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja je pojasnil, da so v sredo zaprosili za pogovor pri evropskem komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu ter pri predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju, kjer bodo predstavili svoje argumente glede zaščite terana. Četrtkovo dodatno pojasnilo Komisije glede Hoganovih navedb o prošnji za več časa po njegovem mnenju kaže, da komisar o zadevi ni bil pravilno obveščen in da govori mogoče kdaj kakšno stvar bolj na pamet. "To nam daje tudi pogum, saj vemo, da za tem aktom ni trdnih temeljev," je dodal.

Pomemben precedens
Obdobje, ko so nas Hrvati izsiljevali pri vsaki točki, je končano, je še poudaril Židan, ki pravi, da bo Slovenija svoje pravice, če bo treba, branila na vseh pristojnih sodiščih. Židan je pojasnil, da imajo že analizo pravnega postopka, ki je tudi osnova za morebitno tožbo. Sam postopek je edinstven pri zaščitah v EU-ju, zato se bo pri njem šele začela graditi pravna praksa.

S pridelovalci terana se je danes srečalo tudi več slovenskih evropskih poslancev. Lojze Peterle je po sestanku zaprosil za osebni sestanek s Hoganom, Patricija Šulin pa meni, da sta se vlada in ministrstvo za kmetijstvo zadeve lotila ignorantsko, ker nista stopila v stik s Hrvaško. Tanja Fajon po drugi strani meni, da Evropska komisija ravna nesprejemljivo, Igor Šoltes pa pravi, da gre za pomemben precedens. Franc Bogovič je izpostavil pomen priprave pravne argumentacije izpodbijanja hrvaške zaščite na sodišču.