Spomnimo, da je domača borza v ponedeljek zaostajala za rastjo v vodilnih evropskih finančnih središčih. Če so vodilni evropski indeksi poskočili za pet in več odstotkov, je SBI TOP, ki je v petek padel najnižje po lanskem maju, včeraj pridobil dobra dva odstotka, v torek pa še 0,44 odstotka. Od šesterice papirjev, ki sestavljajo indeks SBI TOP, se le delnice Nove KBM in Zavarovalnice Triglav niso podražile. Njihova vrednost je zdrsnila za okrog odstotek.

Sava najnižje po letu 2006
Krka je ob skoraj milijonu evrov prometa pridobila odstotek, vendar je bila na koncu cena (68,5 evra) pod enotnim tečajem. S 112 tisoč evri prometa sledijo Gorenjeve delnice, ki so se zavihtele do 13,7 evra. Vrednost Savinih delnic je ob 35 tisoč evrih prometa padla šesti dan zapored, vendar tokrat le za pol odstotka. Najnižji posli so se sklepali pri 173 evrih, kar je najnižje v zadnjih štirih letih. Sava je na udaru prodajalcev vse od novice, da bo Mercator odkupil Merkurjeve trgovine. Sava ima 10-odstotni delež v Merkurju in bi utegnila izgubiti več kot sto milijonov evrov, kar pa so v Savi zanikali.

Banke poskočile tudi za 20 odstotkov in več
Zahodni delniški trgi so v ponedeljek evforično pozdravili 750 milijard evrov vreden paket pomoči za reševanje evropske valute in potezo Evropske centralne banke, da bo začela kupovati državne obveznice. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.038 točk) je poskočil za 7,4 odstotka (največ po novembru 2008), newyorški Dow Jones (10.785 točk) pa 3,9 odstotka (največ po lanskem marcu). Najbolj opazno, tudi za več kot 20 odstotkov (Societe Generale, UniCredit), so se okrepile vrednosti bančnih delnic.

Boeing na nakupnem lističu
Boeingovim delnicam (+6,4 odstotka) je dalo dodaten polet Goldmanovo nakupno priporočilo, McDonald'su pa rast njegove aprilske prodaje. Indeks volatilnosti VIX, imenovan tudi indeks strahu (nižji ko je, več so vlagatelji pripravljeni tvegati), je padel za rekordnih 29,6 odstotka. V torek dopoldne so bili obrazi borznikov spet zaskrbljeni. Načrt pomoči je sicer dobrodošel, toda dolžniške krize ne odpravlja in vprašanje je, kako bodo prezadolžene evropske države z leti sposobne odplačati svoj dolg. Frankfurtski DAX 30 (5.930 točk) je do 14.30 izgubil poldrugi odstotek.

Nafta med 75 in 76, zlato do 1.220
Evro, ki je v ponedeljek presegel vrednost 1,30 dolarja, je zdrsnil pod 1,27 dolarja. Cena lahke nafte je bila dopoldne med 75 in 76 dolarji, zlato pa je namenjeno proti novemu rekordu, saj je vredno skoraj 1.220 dolarjev, kar je tudi očiten znak, da je veliko vlagateljev zaradi grške krize negotovih in varno pribežališče iščejo v plemenitih kovinah.

Fiskalni policist
750 milijard evrov pomoči je največji posamezni sveženj pomoči od začetka reševanja gospodarske krize. Ameriški predsednik Barack Obama je ob prihodu v Belo hišo napovedal svoj sveženj pomoči, vreden 700 milijard dolarjev, s čimer je ameriško gospodarstvo začel vleči iz recesije.
Finančni ministri pa so bili jasni, da pomoč ni brezpogojna. Tako naj ne bi prav nobena izmed držav dobila niti centa, če ne bo skromnejša in varčnejša. Od vseh se bodo zahtevali ukrepi, podobni tistim, ki jih je izglasovala Grčija.
Tako se morajo zmanjšati stroški javnega sektorja in povečati davčna disciplina, da bi se proračunski primanjkljaj spustil na sprejemljivo raven. Ne bo se dopuščalo novega zadolževanja, da bi s tem financirali dozdajšnji način življenja. S tem evropska monetarna unija deloma prerašča v fiskalnega policista, ki bo strog do držav grešnic.