"Inflacija se začenja, zdaj gre za tekmovanje, kdo hitreje in bolj učinkovito zvišuje cene. Mi politiko inflacije dobro poznamo, saj smo v preteklosti živeli v t. i. inflacijski ekonomiji," pravi ekonomist. Foto: MMC RTV SLO
Denar
Tiskanje denarja na Irskem nima neposrednega vpliva na inflacijo, pravi Kovač. Foto: MMC RTV SLO

V zadnjem času potrošnike vznemirjajo dejanske in napovedane podražitve hrane, dražijo se tudi pomembni strateški energenti. Urad za makroekonomske analiza in razvoj zato že napoveduje, da bo navzgor popravil napoved inflacije. Ker je inflacija v Sloveniji višja kot v evrskem območju, pa se bo to poznalo tudi pri slabši konkurenčnosti našega gospodarstva in države.

Tiskanje denarja budi slabe spomine
V Sloveniji smo na takšno dogajanje še posebe občutljivi, ker smo v preteklosti že bili trdo bitko z naraščanjem inflacije. Informacije, da je na primer Irska pod okriljem ECB-ja likvidnost reševala tudi s tiskanjem denarja, pa budijo slabe spomine na podobne prijeme v nekdanji Jugoslaviji.

A Bogomir Kovač pojasnjuje, da to tiskanje denarja ne pomeni, da se s tem tudi poveča število bankovcev v obtoku, ki jih nato dobijo potrošniki in s povečanim povpraševanjem zvišujejo cene. "Tukaj gre namreč za denarno ekspanzijo, ki je bila povezana z izdajanjem t. i. knjižnega denarja, ki se je tudi izgubil v labirintu knjiženja in celotnega bančnega sistema. To zato neposredno ne vpliva na inflacijske tokove."

"Inflacija je predvsem psihološki fenomen"
Inflacija namreč po njegovih besedah ni toliko denarni kot predvsem psihološki fenomen, ki pa ima v ozadju določene preboje na posameznih posebno občutljivih področjih, kjer ni mogoče kompenzirati ponudbe in povpraševanja. To je področje prehrane, običajno tudi področje pomembnih strateških energentov. "Tu se začne preboj, nato pa začenjajo padati domine v glavah ponudnikov, ki prevalijo stroške na končne cene. Mislim, da se je ta postopek začel tudi zdaj in da je pred nami t. i. inflacijsko obdobje," pravi.

Ker smo se v Sloveniji dolgo časa borili z inflacijo, je za našo državo nevarno kakršno koli prebijanje tega inflacijskega neba. Poleg tega je Slovenija pretežno izvozna država in v če je domača inflacija višja od evropske, cene doma pa višje od tržišč, s katerimi poslujemo, "potem je treba to razliko v cenah doma in v tujini prevaliti na določene stroške oziroma določene porabnike".

Pomemno je, da nismo v vrhu preboja
To vpliva tudi na konkurenčnost. A ne na tisto konkurenčnost, ki jo ekonomisti merijo z mednarodnimi primerjavami in je vzbudila v Sloveniji precej zaskrbljenost. Pač pa na neposredno konkurenčnost, ki deluje povsem konkretno na trgih, pojasnjuje Kovač. Naši ponudniki bodo tako težje prodali produkte zaradi višjih cen ali pa bodo imeli doma težave zaradi slabše uspešnosti.

Po njegovih besedah zato ne smemo pustiti, da bi bili v vrhu inflacijskega preboja, saj bi to za slovensko izvozno gospodarstvo pomenilo velike težave, hkrati pa bi povzročilo dodaten zastoj v gospodarski rasti in v okrevanju. "Če bomo imeli dobre proizvode, ki jih bodo kupci želeli, potem imamo možnost, da ublažimo relativne razlike v cenah." Prednost našega gospodarstva je tudi to, da politiko inflacije dobro poznamo, dodaja Kovač.