Edward Snowden je leta 2013 razkril množičen nadzor ameriških obveščevalnih služb nad elektronskimi komunikacijami v ZDA in izven njih in to v času, ko je Evropski parlament sprejemal obsežno reformo zakonodaje o varstvu podatkov v EU. Razkriti dokumenti dokazujejo, da ameriški spletni giganti, kot sta Facebook in Google, sodelujejo z obveščevalnimi službami. Ker je menilo, da s tem kršijo temeljno pravico Evropejcev do zasebnosti, je Sodišče EU razveljavilo sporazum med EU in ZDA (Safe Harbor) o prenosu osebnih podatkov na ameriške strežnike.

"Kot je pokazalo razkritje, da je NSA vohunila za državljani, je žvižganje zdaj postalo nujno potrebna umetnost. To so naša sredstva za ohranjanje 'javnega razuma' pri življenju," je zapisal slovenski filozof Slavoj Žižek v britanskem časniku The Guardian, ki je objavil podatke o tem, kako NSA in ameriška vlada spremljata in nadzirata vsakodnevna življenja na milijone ljudi. V svetu, v katerem imajo take države vso moč, so nujno potrebni junaki, kot so Snowden, Assange, Manning, ki dokazujejo, da imajo moč tudi ljudje. Žvižgači so posamezniki, ki verjamejo, da bi družba morala delovati po načelih integritete in poklicne etike. So posamezniki, ki so pripravljeni presekati molk. Toda čeprav države načeloma težijo k transparentnemu delovanju svojih organizacij, je zakonodaja, ki ščiti žvižgače, še vedno v povojih.

Evropski parlament je po razkritjih Antoina Deltoura v aferi Luxleaks in anonimnega žvižgača v primeru Panama Papers ustanovil preiskovalna odbora, ki raziskujeta izogibanje davkom s strani korporacij. Aprila leta 2016 so poslanci podprli tudi direktivo o poslovnih skrivnostih: evropska podjetja bodo tako lažje preganjala krajo in zlorabo svojih poslovnih skrivnosti. So pa poslanci v direktivo vnesli tudi določila za zaščito tistih, ki razkrivajo nepravilnosti. Gre predvsem za to, da se z direktivo ne omejuje novinarskega dela in zaščite novinarskih virov.

Kritiki opozarjajo, da ima ta zakonodaja veliko lukenj in bo še naprej omogočala pregon žvižgačev. Posebni odbor Parlamenta za organizirani kriminal je sicer že leta 2013 pozval Evropsko komisijo, naj predlaga evropski okvir za zaščito žvižgačev, vendar je Komisija to zavrnila.

A evropski poslanci so države članice EU pozvali, naj Snowdena zaščitijo kot borca za človekove pravice. Podpore poslancev je bil deležen tudi Antoine Deltour, ki je bil leta 2015 med dobitniki nagrade Državljan Evrope.

Kakšna je vloga žvižgačev v sodobni družbi, so junaki ali izdajalci, kako jih zaščiti pred povračilnimi ukrepi, grožnjami, javnim ponižanjem, izgubi delovnega mesta in celo sodnim pregonom? Kakšen je vpliv žvižgačev na informacijsko družbo, dostopa do informacij, transparentnosti delovanja? O tem v prvi polfinalni oddaji z dijaki, Srednje poklicne in strokovne šole ter dijaki Gimnazije Kranj.