V skladu s 35. členom Ustave Republike Slovenije je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Celovito varstvo vseh osebnostnih pravic je zagotovljeno, ne glede na to, ali so z Ustavo izrecno urejene ali ne. V sam poseg na področje varovanja pravic zasebnosti v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga sodijo prisilni odvzem krvi, prisilno cepljenje, kot tudi zdravniški posegi nasploh, zaradi česar bi bila lahko ureditev, kot je predlagana v predlogu zakona, pri presoji ustavnosti sporna, če bi posameznik odklonil zdravniški preizkus na prisotnost prepovedanih drog v organizmu.

Predlog zakona določa relativno ozek krog funkcionarjev, za katere naj bi veljala predlagana ureditev glede testiranja. Iz načela prepovedi diskriminacije (kot temeljne prvine načela enakopravnosti) iz prvega odstavka 14. člena Ustave izhaja ne le zahteva po formalnem, ampak tudi zahteva po vsebinsko enakem obravnavanju.

Pri obveznem testiranju na prepovedane droge se zastavlja vprašanje, kaj pod pojmom droga razumemo. Po mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB 10) so med psihoaktivne snovi, katerih uporaba lahko privede do različnih duševnih ali vedenjskih motenj, zlorabe in odvisnosti, umeščeni tudi alkohol, tobak, kofein in mnoge učinkovine zdravil (stimulansi, sedativi), ki jih praviloma ne uvrščamo med droge. Če želimo s testiranji zaznati negativne učinke zaužitih psihoaktivnih snovi, moramo biti pozorni na vse takšne snovi.

Glede na navedeno, Vlada Republike Slovenije nasprotuje predlogu Zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge.

Vlada je na redni seji sprejela mnenje k predlogu Zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom; MMC.