Na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani so že maja letos izrazili zaskrbljenost zaradi različnih oblik podrejanja novinarstva ter poniževanja novinark in novinarjev. "Ugotavljali smo, da poseganje v avtonomijo novinarskega poklica oži svobodo izražanja in namesto demokratičnega političnega komuniciranja širi enoumje," so zapisali v izjavi za javnost.

"Politična oblast v zadnjih treh desetletjih vztrajno poskuša vplivati na uredniško odločanje, o čem naj novinarke in novinarji pišejo in kako. Pritiski na poklicno novinarstvo prek medijskega lastništva, oglaševanja in prikrojevanja zakonodaje so se v zadnjih letih okrepili s sovražnim govorom, poniževanji na internetnih družbenih omrežjih, predvsem urednic in novinark, ter z ustanavljanjem strankarskih medijev, ki razširjajo v novice preoblečeno politično propagando," so zapisali na katedri in opozorili, da so se z nastopom nove vlade pritiski dodatno okrepili, predvsem z zlorabo državnih institucij in njihovih kanalov komuniciranja.

Profesorji Slavko Splichal, Melita Poler Kovačič, Monika Kalin Golob, Marko Milosavljević, Igor Vobič, Jernej Amon Prodnik, Tina Lengar Verovnik in Nataša Logar so v izjavi za javnost opozorili, da je z zaprtjem novinarskih konferenc "vlada ne le prisilila novinarje, da vprašanja postavljajo na daljavo, temveč je med epidemijo tudi otežila novinarsko kritiko." Izpostavili so še pismo Svetu Evrope in objavo zapisa Vojna z mediji, s katero je po mnenju profesorjev "vlada izkrivljala ne le podobo slovenskega medijskega okolja, temveč tudi veljavo novinarstva kot dejavnosti z javno odgovornostjo". Vladi očitajo tudi brezbrižnost do obstoja nekaterih lokalnih in regionalnih medijev, premierju Janezu Janši pa, da je z objavami prek družbenih omrežij "ne le sporočal zaposlenim na javni radioteleviziji, da jih je 'preveč' in da so 'predobro plačani', razširjal objave, ki si zamišljajo odpravo RTV-prispevka, ter žalil predvsem urednice in novinarke, temveč je tudi pokazal težnje po podrejanju in preobražanju javnega medijskega servisa".

"Če bo državna politika nadaljevala podrejanje novinarstva ter poniževanje novinark in novinarjev v skladu z interesi in predstavami vladajočih, se bo še težje boriti za avtonomno in odgovorno novinarstvo. Če v tem boju kot družba ne bomo uspešni, bo to pogubno – ne le za novinarstvo, temveč tudi za javno življenje. Zato je čas za demokratično akcijo," opozarjajo s katedre za novinarstvo, na kateri so prepričani, da so dogodki in ravnanje vlade in Ministrstva za kulturo v zadnjih mesecih potrdili, da gre za sistematične poskuse podrejanja novinarstva in medijev.

RTV bi bil na škodo javnosti prisiljen v povečano komercializacijo

Predloge novel štirih ključnih medijskih zakonov na katedri za novinarstvo ocenjujejo kot neprimerne, škodljive in nevarne. Očitke o strokovni spornosti in protidemokratični naravnanosti po besedah profesorjev sistematično razkrivajo prispevki v zborniku Premisleki o prihodnosti javnih medijev, ki bo te dni izšel v založbi FDV-ja.

Ob tem na Katedri za novinarstvo posebej poudarjajo, da bi Zakon o Radioteleviziji Slovenija s prerazporeditvijo RTV-prispevka ter izločitvijo dejavnosti oddajnikov in zvez zmanjšal sredstva za javni RTV-zavod, ga oslabil ter silil v povečano komercializacijo in širjenje oglasnega prostora, na škodo javnosti. Zakon o Slovenski tiskovni agenciji bi, kot opozarjajo na katedri, vzpostavljal neposredni vladni nadzor in moč nad imenovanjem ključnih kadrov v tej osrednji informativni agenciji v državi, prek tega pa zmanjšal njeno neodvisnost.

Pomisleke imajo na katedri tudi glede Zakona o medijih in Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki "ne ponujata rešitev za delovanje medijev in novinarstva v sodobnem digitalnem in globalnem okolju ter spremenjenih gospodarskih okoliščinah ob krizi covid-19". Po eni strani bi, kot je zapisano v sporočilu za javnost, povzročila gospodarsko škodo nekaterim osrednjim televizijskim medijem in ukinila komercialne radijske mreže, po drugi strani pa bi s posebno obdavčitvijo kabelskih operaterjev, ki bi seveda prizadela naročnike, ustvarila največji državni medijski sklad pod neposrednim nadzorom vladajoče politike za financiranje nepridobitnih televizijskih programov posebnega pomena, ki bi lahko služil financiranju strankarsko povezanih medijev.

Profesorji na Katedri za novinarstvo ugotavljajo, da je bil neustrezen tudi način priprave predlogov sprememb. Obregnili so se ob kratek časovni okvir, ki je bil sprva predviden za javno razpravo, in ob neupravičeno naglico pri pripravi sprememb. "Brez poglobljene strokovne priprave, pregleda razlogov in alternativnih možnosti sprememb ter odsotnosti javne razprave predlogov sprememb ni mogoče 'popraviti' ali 'izboljšati'," opozarjajo na katedri. Profesorji Katedre za novinarstvo so ob tem pozvali vse politične stranke in druge politične akterje, naj ne podprejo predlaganih zakonskih sprememb in si prizadevajo za njihov umik iz zakonodajnega postopka.