Stereotipi so redna pogovorna tema, ko se srečajo z avtomobili in vožnjo, pa jih hitro nastane več, kot je zjutraj avtomobilov na ljubljanski vpadnici. Poskusimo se jim torej izogniti in se raje vprašajmo, zakaj je postal avtomobil moški planet in kdaj ga bodo vsaj kolikor toliko enakovredno naselile tudi ženske – ali pa bo to vprašanje v času odkrivanja novih bioloških in družbenih spolov ter spolnih identitet že prej postalo preseženo.

Mogoče je moški svet, ampak ….

Genialni James Brown, ki, mimogrede, ni bil odporen proti dobrim avtomobilom, saj je imel med drugim tudi rolls-royce silver seraph, lincoln continental, pa unikatno predelan chevrolet camaro in še bi lahko naštevali, je v pesmi It’s a Man’s World zapel bistvo avtomobilske realnosti. James je rekel, moški je naredil avtomobile, da nas peljejo po cestah, in dodal, da je moški naredil tudi vlake, elektriko in luč, ladje in tako naprej. Prosto po Jamesu se vse skupaj konča z refrenom: "To je moški, moški svet, ki pa bi bil nič brez ženske ali dekleta."

Ne vem, ali je James poznal zgodbo o Berthi Benz, je pa zagotovo poznal znamko Mercedes, saj je imel med drugim v lasti tudi čisto običajnega 190E, kar zapoje v refrenu, pa je zgodovinsko dejstvo. Prvi avtomobil je pri nemškem cesarskem patentnem uradu v Berlinu 29. januarja 1886 registriral Carl Benz, prvo avtomobilsko mobilnost, v bistvu potovanje z avtomobilom, pa je naredila ženska, ki je s tem dala tej veliki inovaciji ključen pospešek. Bertha Benz, žena inovatorja Carla, je svojemu možu rekla, da gre z vlakom k materi, v resnici pa je iz delavnice zapeljala trikolesnik, nanj posadila sinova Richarda in Eugena, stara trinajst in petnajst let, ter odrinila iz Mannheima do 106 kilometrov oddaljenega Pforzheima, kjer je živela mati. Kaj vse se ji je vmes dogodilo, kako je točila gorivo, ko še ni bilo bencinskih črpalk, kakšne inovacije so ji med potjo prišle na misel in podobno, je precej dobro evidentirano.

Prosti presoji pripovedovalca pa je prepuščen namig, ki je za nas še pomembnejši. Iz pričevanj bi se dalo namreč sklepati, da je bil Carl nedvomno zelo natančen mož, ki stvari ni želel prepuščati naključju. To je imelo svoje posledice, saj je Carl vedno več časa preživljal v delavnici v družbi svoje kovinske lepotice in vedno manj v družbi Berthe in otrok. Od tu naprej že vemo, kam vse skupaj pelje. Bertha ima eno jutro vsega dovolj, odklene delavnico, zažene tisto čudo in se odpelje. Mislim, da jo lahko vsi razumemo, še najbolj pa ženske. Če bi se izlet končal klavrno in bi stroj na poti spustil dušo, bi se Bertha domov vrnila zmagovalno.

Sporočilo za Carla bi bilo jasno. Pusti vse skupaj, če s to rečjo ne morem priti niti do matere v Pforzheim, potem se raje loti česa drugega. Če bi avtomobil pot zmogel, kar se je na srečo zgodilo, pa se Bertha domov vrne prav tako zmagovalno. Možu reče: "Nehaj komplicirati, avtomobil dela, daj že ustanovi podjetje in začni prodajati to reč, saj se zdi čisto uporabna, pa končno prej pridi domov." Tako pridemo do še ene obrabljene moške resnice, ki pravi, da je že res, da so moški naredili avtomobil, ženske pa imajo vedno prav.

Za fante sta ropot in prah

Ko so postali električni avtomobili nova realnost, je zgodovina našla pot do zaprašenega podatka, da je bilo nekoč na svetu že več električnih kot bencinskih ali parnih avtomobilov. To se sliši veliko bolj pompozno, kot je v resnici, saj je velika večina svetovne mobilnosti takrat slonela na konjih ali v najboljšem primeru na parnih strojih. Ne glede na to pa je zanimivo, da je bilo leta 1895 v New Yorku 90 odstotkov taksijev električnih in da je bila ta izbira pogona zelo aktualna vse do leta 1912. Seveda ne smemo spregledati, da so bili do tega leta avtomobili zelo dragi, bogati kupci pa so imeli radi zanesljivost, tišino in enostavnost električnih avtomobilov, ki jim takratni bencinski, kaj šele parni tekmeci, po tej plati niso prišli niti blizu. Kar ostaja manj znano, pa je, da so že prve znamke električnih avtomobilov tekmovale tudi za naklonjenost voznic. Še posebej detroit electric, ki je imel reklamo s tako vsebino: "Gospe, bodite domoljubne in kupite električni avtomobil detroit electric, izognite se bencinu, olju in vozniku, ki ga po novem zahteva vlada."

Zadnje jasno govori o tem, da so bili bencinski stroji okrog leta 1900 in 1920 zelo tehnična stvar, ki je zahtevala kar precej znanja za upravljanje in tudi ročne spretnosti ter moči. Tako je bilo vse do izuma električnega zagona. Kot vemo, je konec električnim avtomobilom naredil Ford z uvedbo tekočega traku in hitrim nižanjem cene bencinskih avtomobilov, čemur nobeden od električnih tekmecev ni mogel slediti, a je ob tem pomembno dodati še dvoje. Bencinski avtomobil je bil s svojim dramatičnim pokanjem, tresenjem, ropotanjem in neskončnim številom vzvodov, ki jih je moral voznik upravljati, za fante bistveno bolj tehnično fascinanten kot električni avtomobil. Tudi za to je bencin zmagal. Bogatih gospa, ki so jim bili sicer bolj všeč enostavni, a bistveno manj dramatični električni avtomobili, pa je bilo takrat na svetu mnogo premalo za uspešen poslovni model. Mogoče jih je zdaj več, vsekakor pa je vedno več moških, ki jih ne fascinira več pokanje in tresenje. Mogoče tudi v vrtcih ob porivanju avtomobilčkov fantki ne delajo več brum brum, ampak so kar tiho.

Ženska "ne razume"

Ženske v avtomobilsko industrijo v večjem številu prvič vstopijo po spletu žalostnih okoliščin prve svetovne vojne. Ta je može odpeljala na bojišča, ženske pa v tovarne, kjer je bilo treba pospešeno graditi avtomobile in tovornjake. Po drugi svetovni vojni jih precej ostane v tovarnah, še posebej v avtomobilskih tovarnah v Italiji in Franciji, se pravi v državah, ki so čutile močno delavsko in tudi vedno bolj spolno enakopravno delavsko vlogo v prenovi porušene Evrope. V ZDA je drugače. Avtomobilizem se začne bohotiti in postaja izrazito moški. V 50., 60. in 70. letih se bohotijo najbolj seksistične reklame v avtomobilski zgodovini, od Pontiaca, ki pokaže sliko ženske na zadnjem sedežu modela pontiac star chief, zraven pa pripiše: "Razširi noge, uživaj v prostornosti novega star chiefa.”, do Dodgea, ki pravi: “Dodge challenger, športni avtomobil, ki ve, kako ravnati z žensko.” Mimogrede, taki oglasi še niso povsem zamrli, saj se še pol stoletja pozneje najde oglaševalec, ki mu uspe prepričati upravo kakšne avtomobilistične znamke, da je avtomobil moška stvar in da seksizem pritegne kupce v salone. Glede na to, da so avtomobilske uprave še vedno polne moških, ki so praviloma že tudi precej v letih, ni presenečenje, da tak predlog še najde plodna tla.

Ga. Ferrari in ga. Ford

Lahko samo ugibamo, kako bi se avtomobilizem razvijal, če bi bilo v upravah več žensk. Danes je že povsem jasno, da so podjetja, ki imajo spolno uravnotežene uprave, uspešnejša, inovativnejša, prilagodljiva in odporna proti kriznim razmeram. Ne gre torej zgolj za pravičnost, ampak tudi za konkurenčno prednost, kar bi zdaj, ko se avtomobilski posel levi v nekaj novega, morala v prakso spraviti vsa avtomobilska podjetja. Pa tega ne počno. Je pa kljub temu danes bolje kot kadar koli v zgodovini avtomobilizma, saj več žensk v tej industriji še ni bilo. Najdemo jih na vseh položajih, od direktoric in finančnic, do dizajnerk, razvojnih inženirk in testnih voznic. Še posebej v evropskih znamkah ali bolje v znamkah v Evropi. Tudi ZDA so v tem pogledu odprle vrata, Japonska in Koreja zaostajata, Kitajska pa se zdi, da je nekje vmes.

Ampak saj dosti drugače tudi ne more biti. Henry Ford, Enzo Ferrari, Ferdinand Porsche, Ferruccio Lamborghini, Louis Chevrolet, John in Horace Dodge, Armand Peugeot, Louis, Marcel in Fernand Renault, Walter Owen Bentley, Charles Rolls in Henry Royce, Ettore Bugatti, André Citroën, Alfieri in Ettore Maserati, Soichiro Honda, Kiichiro Toyoda, Christian von Koenigsegg ali pa Janez Puh in Mate Rimac. Sami fantje, pa to še zdaleč niso vsi. Ženska se v tem pogledu moškemu avtosvetu najbolj odmevno približa posredno, a hkrati zelo odmevno in precej pred večino drugih zgoraj omenjenih. To je mlada Mercedes. Benz je sicer Carl Friedrich, ampak zanimiva zgodba bogatega avstrijskega poslovneža Emila Jellineka pred Benz postavi ime Jellinekove hčerke Mercedes.

Alfa samci

Med zgoraj omenjenimi fanti je bilo kar nekaj močnih alfa samcev, ki so poskrbeli, da se je v zgodovino zapisalo tudi precej medsebojnih sporov. Tudi takih, ki so močno ošibili poslovno stabilnost podjetij ali kako drugače izčrpali družine in ožji krog sodelavcev. Bi bilo drugače, če bi bile ustanoviteljice in direktorice ženske? Recimo ga. Ferrari in ga. Ford. Med tema dvema je že bil en tak spor, ki je našel mesto tudi v filmu. Prav tako tudi tekma med sosedoma Enzem in Ferrucciem. Zares zanimiv pa je spor med bratoma Dodge in Henryjem Fordom. To je bil res pravi moški spor. Na strani bratov Dodge je kar pokalo od testosterona, Ford pa ni mogel iz svoje nevoščljive in stiskaške narave, kar je brata samo še bolj veselilo in sta ga za to samo provocirala in stiskala do onemoglosti. Danes podjetja večinoma vodijo profesionalne uprave, nadzorni sveti, ki jih sestavljajo predstavniki ključnih delničarjev, pa imenujejo in nadzirajo delo uprav. Več korporativnih filtrov torej poskrbi za omilitev morebitnih prenagljenih izjav in dejanj, kar pa ne pomeni, da se sem in tja ne pojavi kakšen Carlos Ghosn, Ferdinand Piëch, Elon Musk ali Carlos Tavares, da nas spomnijo, da čas starih alfa samcev v avtomobilizmu še ni povsem izumrl.

Brez njih ni avtomobila, ne motorja

Naj bo to še tako moški svet, pa je tako preteklost kot sedanjost polna izjemnih žensk, ki so ključno oblikovale stoletje najhitrejšega civilizacijskega preskoka v mobilnosti. Ženski del v avtomobilski industriji najdemo na vseh ravneh in v vseh obdobjih razvoja. Bertha Benz je bila veliko več kot navihana močna in odločna žena, saj je bila tudi poslovna partnerica in investitorka. Wilhelmine Erhardt se je že leta 1901 zapisala v zgodovino motošporta z udeležbo na avtomobilski vzdržljivostni dirki Eisenach–Meiningen–Eisenach. Stephanie Kwolek velja za mamo kevlarja, ki je tudi v avtomobilsko industrijo prinesel izjemne prebojne tehnološke inovacije, Clärenore Stinnes je leta 1927 rekla novinarjem: "Nismo boljše, a vsaj tako dobre, kot so moški, pa smo." In se je pri zgolj 26 letih z avtomobilom adler standard 6 s 34,5 KM podala na 25-mesečno pot okrog sveta, števec je na koncu pokazal neverjetnih 46.758 km. Ko bo deževalo in boste prižgali brisalce, se spomnite na izjemno bistro in iznajdljivo Mary Anderson, ki je že leta 1903 patentirala "napravo za čiščenje oken za avtomobile in druga vozila”, ena sploh prvih inovatork in izumiteljic v avtomobilski industriji pa je Margaret A. Wilcox, ki je že leta 1893 patentirala prvi avtomobilski grelni sistem, ki je usmerjal topel zrak iz motorja v notranjost kabine avtomobila.

Od GM-ja do Adrie Mobil

Danes se v povsem moškem svetu super menedžerjev bori Mary Teresa Barra, ki je že od 2014 predsednica in glavna izvršna direktorica General Motorsa. Velja za eno izmed najvplivnejših ljudi v avtomobilski industriji, pot v podjetju je začela kot študentka pri 18 letih in v povsem moškem svetu našla pot do vrha. Prav zdaj preživlja izjemno težke čase in hude napade o neuspešni elektrifikaciji modelske palete, a ji tudi največji kritiki priznavajo trezno in umirjeno politiko vodenja ter dolgoročno strateško odločanje, pri katerem je na prvem mestu vedno GM kot celota. Na povsem drugem bregu je Daniela Cavallo, o kateri bomo v prihodnjih letih zagotovo še veliko slišali, saj je predsednica sveta delavcev v Volkswagnu. Daniela je hči italijanskih priseljencev, oče je prišel v Wolfsburg leta 1969 in se zaposlil v tovarni Volkswagen.

V teh izjemno zahtevnih časih pa Daniela odlično politično in medijsko krmari med tem, kaj je mogoče doseči v svetu vedno večje konkurence kitajskih znamk. Mirno lahko rečemo, da Daniela zaseda drugo najpomembnejše mesto v podjetju in je trenutno verjetno najmočnejši glas zaposlenih v nemški industriji. Omenimo še vsaj Michele Mouton, kraljico relija, ki je na svetovnem prvenstvu vozila za tovarniško ekipo Audi in v epskih bojih dosegla štiri zmage in leta 1982 osvojila drugo mesto na svetovnem prvenstvu, in Sabine Schmitz, kraljico Nürburgringa, edino žensko, ki je zmagala na 24 ur Nürburgringa. In to dvakrat. Progo je imela v malem prstu, saj velja, da je v svoji karieri odpeljala kar neverjetnih 30.000 krogov.

Tudi pri nas ni drugače, pred kratkim se je upokojila dolgoletna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole. V podjetju je bila zaposlena skoraj 44 let, na njegovem čelu pa skoraj 28 let. Adrio Mobil je v tem času vodila od skromnih začetkov do enega najbolj prepoznavnih imen v panogi.

Slovenski avtomobilski grozd v teh izjemno zahtevnih časih prestrukturiranja naše avtomobilske industrije in iskanja novih priložnosti na evropskih in tujih trgih odlično vodi direktorica Tanja Mohorič, strategija razvoja agencije za varnost v prometu je v rokah direktorice Simone Felser, pri športnicah smo imeli Romano Zrnec, slovensko Michele Mouton, ki se je na reliju Saturnus leta 1987 postavila po robu najostrejšim domačim in tujim voznikom, pa izjemno Nino Jerančič, ki je daleč presegla karting in šla v paradne, izjemno zahtevne in drage avtomobilske dirke in še bi lahko naštevali. AMZS ima komisijo za ženske v motošportu, ki je bila ustanovljena leta 2020 z namenom promovirati dejavno udejstvovanje žensk v avto-moto športu. Med temi je Tjaša Fifer večkratna motošportnica leta in voznica v enduru, pa cel kup mladih deklet, od Anje Levar v kartingu, motokrosistke Maje Šketelj in Ines Pezić Pregrad, ki velja za gonilno silo ženskega triala.