Take razprave verjetno ne bi mogli izpeljati v prejšnjem sistemu. Da jo tako težko izpeljemo v današnjem času, je osupljivo. Blokada udeležbe desnega političnega pola v četrtkovi oddaji Tarča je bila izjemna. Ker smo pred in po oddaji v uredništvo prejeli vprašanja ter nekatere burne odzive o sestavi ekipe gostov v studiu, nekaj pa jih je romalo tudi na naslov varuha, gospoda Lada Ambrožiča, podajam nekaj pojasnil in oris dogodkov, ki so vodili v četrtkov večerni termin, ko je na sporedu Tarča.

Janeza Janšo smo, tako kot prejšnji teden Zorana Jankovića, povabili na intervju o pravnoformalnih postopkih, ki tečejo zoper njega. S seboj je imel možnost pripeljati tudi političnega sopotnika. O tem, ali se bo oddaje udeležil, nismo imeli nobene informacije, saj je njegov predstavnik za stike z javnostmi (Jernej Pavlin) prekinil komunikacijo z nami že v ponedeljek. Ali bo prišel, niso želeli ne potrditi ne zanikati.

Mi smo svoje delo opravili tako, da smo se pripravili na oba scenarija. S prispevki z obsežnejšimi arhivskimi izjavami Janeza Janše ter dvema scenarijema vprašanj – v primeru prvega, intervju z Janezom Janšo in poznejšo razpravo, in drugega, z razpravo brez udeležbe Janše in podpornika.

V oddajo smo povabili številne. Odpovedi so se vrstile tako: Lovro Šturm - po vsebini načelno za, čez nekaj ur sporoči, da ne more, ker ima koncert. Dimitrij Rupel potrdi, čez dve uri sporoči, da ne more. Klemen Jaklič, s katerim bi se v Bostonu pogovarjali prek satelitske zveze, premisli čez noč, potem zavrne. Vasko Simoniti pove, da če pride Janša, pride tudi on, če ne, ne.

Že prejšnji teden smo vabili naslednja imena: Igor Kršinar (Reporter) zavrne, Silvester Šurla (Reporter) ne odgovarja na komunikacijo, Metod Berlec (Demokracija) potrdi, čez približno eno uro sporoči, da ne more iz osebnih razlogov. In tako še vrsta drugih. Nekateri verjetno res niso mogli priti zaradi bolezni, zasedenosti, največ pa je bilo takih, ki so načelno bili za prihod v studio, po nekaj urah pa so sporočili, da se oddaje žal ne bodo mogli udeležiti.

Pustimo ob robu dejstvo, da je najmanj nevljudno vso ekipo oddaje pustiti v nevednosti o udeležbi, saj je njen potek seveda odvisen od udeležbe gostov. Bistvenejše pa je vprašanje, ali se gostje, ki so bili vabljeni, oddaje niso želeli udeležiti, ker si tako želi Janez Janša? Nihče izmed vabljenih ne more oddaji očitati, da je imela enostransko zasedbo. Če bi se vabilu odzvali in primerno komunicirali, bi bila zasedba takšna, da bi bilo vsem prav. Ob pričujoči komunikaciji in taktiki pa menim, da je šlo za načrtno preprečevanje udeležbe enega pola vabljenih z namenom vnaprejšnje diskreditacije razprave.

Naj opišem komunikacijo s PR-predstavnikom Janeza Janše, Jernejem Pavlinom, prejšnjo sredo, dan pred oddajo Bremena Zorana Jankovića. Gospod Pavlin mi je dejal, da Janeza Janše ob zasedbi Miha Kovač in Bojan Dobovšek zagotovo ne bo. Navedla sem mu še nekaj imen, po mnenju uredništva neodvisnih opazovalcev družbenega dogajanja, vendar se z nobenim ni strinjal. Predlagala sem mu, naj navedejo imena, ki so zanje sprejemljiva in se bom po svoji uredniški presoji odločila, ali in koga izmed njih bomo povabili.

To je bilo v sredo okoli poldneva. Jernej Pavlin je dejal, da bo imena sporočil v eni uri. Nič. Dve uri pozneje ga pokličem. Ne odgovarja. Okrog štirih ga kontaktiram, ne odgovarja. Povem, da bi rada postavo "zaprla" do petih. Okrog pol šestih na moje vnovično povpraševanje odgovori, da je na javni tribuni in da me pokliče pozneje. Ob pol desetih zvečer še nič. Opazim ga na Twitterju. Pošljem sporočilo za opomnik. Sporoči, da me žal ne more poklicati in da se slišiva zjutraj. Odgovorim, da naj to drži, ker ob 10.30 "zapiram" postavo. Odgovori: OK. Seveda ne pokliče. V četrtek ob 10.30 "zaprem" postavo Dobovšek, Kovač. Ob 13.30 gospod Pavlin pokliče in sporoči, da tudi političnega dela njihovih predstavnikov ne bo. Najprej je bila povabljena, logično, predsednica preiskovalne komisije, ki je preiskovala posle Zorana Jankovića, Alenka Jeraj, ki so jo v sredo zamenjali z Anžetom Logarjem. No, v četrtek so odpovedali tudi gospoda Logarja.

Kot kažeta način komunikacije in obnašanje številnih sogovornikov, ki so blizu Janeza Janše, ko najprej potrdijo, uro, dve pozneje ali pa tik pred oddajo pa udeležbo odpovedo, težava ni sestava gostov, saj bi bila z njihovo udeležbo zasedba popolnoma "enakovredna". Naj ponovim: vrata studia so bila odprta. Težava je bila očitno sama izbira teme.

Gledalcem smo ponudili faktični pregled postopkov, ki tečejo zoper Janeza Janšo (prejšnji teden pa zoper Zorana Jankovića). To se nam je zdelo pomembno, saj imajo lahko gledalci drobljen spomin na posamezne postopke, ki se vlečejo leta, pa tudi informacije so se medtem spreminjale. Nekatere niso bile točne, nekatere so se dopolnjevale. V Tarči ste tako izvedeli, kaj je res rekla sodnica v Avstriji, potem ko so mediji poročali, da je dejala, da so bili politiki v Sloveniji nedvomno podkupljeni. To seveda ni res. Izvedeli ste, kaj je zares na sodišču rekel novinar Berglund, potem ko so nekateri mediji poročali, da je z objavo črke J naredil napako, drugi pa, da stoji za objavljeno vsebino. V prispevkih ste izvedeli tisto, kar je ugotovljeno v uradnih postopkih, in to brez kakršnih koli interpretacij. Dejstva. Ko jih postaviš na kup, so neizprosna. Obremenjujoča do te mere, da je razprava o njih v svobodni in demokratični družbi še kako utemeljena.

Janez Janša je imel možnost priti v oddajo na intervju, ena na ena v prvem delu oddaje ter soočiti mnenja o političnih in družbenih posledicah teh bremen z različno mislečimi udeleženci v drugem delu. Pri tem je imel možnost izbrati svojo podporo.

V oddajo smo vabili goste, za katere menimo, da kritično razmišljajo s svojo glavo in ki verjamejo, da pluralna argumentacija in izmenjava mnenj vodi k napredku. Blokada razprave, blatenje ter osebna diskreditacija sodelujočih tja zagotovo ne pelje.