V petek so štrajkale šolarke in šolarji, teden dni pred tem smo protestirali proti nasilju nad ženskami, v soboto pa po celotnem EU-ju protestiramo proti nečemu bistveno bolj trivialnemu, kot je propad našega planeta ali nekaznovano nasilje nad polovico svetovnega prebivalstva. Ironično je, da bo mogoče ravno zaradi tega protest učinkovitejši kot prejšnja dva.

Prebivalke in prebivalci EU-ja bodo protestirali proti direktivi o avtorskih pravicah. Direktiva je v svoji trenutni obliki pač slaba. Tega si nisem izmislil jaz, tako pravijo ljudje, veliko pametnejši od mene in večine evropskih poslank in poslancev.

Slaba je za uporabnike, saj uvaja robotizirano cenzuro vseh stvari, ki jih objavimo na pol javnih platformah, kot so socialna omrežja. Slaba je za ustvarjalce, saj bo v praksi onemogočila citiranje in parodiranje drugih umetniških del, kar pomeni, da se lahko poslovimo od parodije na internetu. Slaba je za vse nadobudne internetne podjetnice in podjetnike, saj vzpostavlja omejitve, ki jih bodo lahko prečili le največji igralci.

Seveda direktiva nekomu koristi. Koristi tistim, ki živijo od avtorskega dela drugih – založnikom in drugim lastnikom avtorskih pravic. Ti ob vsakem pojavu novega tehnološkega medija (pa naj gre za radio, televizijo ali internet) zaženejo moralno paniko, medtem pa v žepe pakirajo vedno večje zaslužke.

Tudi če internet ni nič več od porničev in glupih memov, je potrebno, da ostane prost. Svetovni splet ni komunistična utopija, je pa komunikacijsko omrežje, ki lahko poveže posameznike v skupen boj za kolektivno lastništvo produkcijskih sredstev. In za to si je vredno prizadevati.