Macron predstavlja trenutno politično avantgardo v Evropi. Njegovi pristopi so vezani predvsem na nastop. Na neki način je populistom vzel največje orožje in ga obrnil sebi v korist. Po letih napadov na Bruselj, na evropske politike, na sodelovanje med državami je retoriko skepticizma obrnil in vse omenjeno postavil kot rešitev. Zveličavnost evropskega sodelovanja in nuja poglobljenega sodelovanja kot osnove za napredek. Isti poudarki, preveč birokracije, nujnost krepitve enotnega nastopa članic - kot pri evroskeptikih, a z drugačno smerjo.

Nič čudnega ni, da so v Evropski komisiji skorajda vzhičeno spremljali nizanje Macronovih idej. Tudi zato, ker Macron ni povedal ničesar takega, kar bi moralo koga zares skrbeti. Res se je zavzel za okrepljeno sodelovanje na obrambnem področju, a omenjal stvari, ki že obstajajo ali pa so vsaj zapisane in naj bi obstajale. Tako je tudi razpredal o zmanjšanju števila komisarjev, ki jih je trenutno 28, kolikor je članic EU-ja, a vam ni povedal, da pravzaprav le navaja zapis iz Lizbonske pogodbe izpred skoraj desetletja. Zapis, ki ga članice niso uresničile. In ga verjetno še nekaj časa ne bodo. Nič novega tam.

Prav tako je očitno, da je njegove (oz. napovedane) predloge glede evrskega območja pristrigel izid volitev v Nemčiji. Macron govori o posebnem proračunu evrskih držav, a tega izpostavlja kot podlago za vlaganja in ukrepanje v morebitnih prihodnjih krizah. A tudi tu je seveda vprašanje, kaj je sploh avtor mislil. Trenutno evrsko območje ima finančno podlago za spopadanje s krizami v stalnem mehanizmu za pomoč državam z evrom (ESM), prav tako vam bodo pri Evropski komisiji z veseljem povedali, koliko tisoč mest se da ustvariti in so že ustvarili z Junckerjevim naložbenim načrtom.

Macron ni predstavil revolucije, ki bi jo morda lahko zanetil, če bi se zavzel za ukinitev drugega sedeža Evropskega parlamenta. Pravzaprav bi s tem naredil enega najmočnejših simbolnih korakov k poenostavitvi birokratskih postopkov EU-ja. A ker pri velikem delu sodobnih politikov ne gre za vsebino, temveč za formo, je zelo očitno, da je bil Macronov govor uspešen. Obenem je ponudil možnost za pohvale z vseh strani in jasno sporočilo vseh bolj ali manj poklicanih, da si vsi prizadevamo za boljši svet, za boljšo Evropsko unijo.

Kar počne predsednik Francije, je zelo podobno njegovim predvolilnim nastopom. Izkorišča, tako kot je pred volitvami, pomanjkanje vedenja in razumevanja o delovanju Evropske unije v javnosti. S čimer ni nič narobe, še posebej ker se s tem nedvomno krepi zavedanje o tej organizaciji in o vlogi držav v njej. Obenem Macron s svojo retoriko (ki je vsekakor vrhunska) daje ustaljenim političnim strankam jasno sporočilo, da so na prepihu. Ta čas njegova stranka nima evropske politične skupine, kot kaže, si tudi ne želi postati del siceršnjega evropskega političnega aparata. Macron celo predlaga, naj se na naslednjih volitvah v EP močno okrepi večnacionalna nota z večnacionalnimi listami; podobno kot je osnoval svoje gibanje Naprej, bi morda rad osnoval vseevropsko gibanje (Še dlje) Naprej. Kaj je v tem pogledu mogoče, je seveda drugo vprašanje, ki za zdaj nima odgovora. Macron nagovarja tiste, ki imajo občutek, da v zdajšnjem političnem ustroju nimajo predstavnika ali celo sogovornika, poleg tega izkorišča isto polje delovanja kot evroskeptiki, tako rekoč z enakim namenom, le da je z vidika ohranjanja evropske ideje in EU-ja tak pristop pozitiven.

Da je tak pristop tudi vsaj malce zoprn za voditelje v EU-ju, mu je dal v petek jasno vedeti predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je Macronove predloge zrelativiziral na ene izmed številnih in mu s tem nakazal, da si kljub nemško-francoskemu motorju ne more delati utvar in sprejemati pristopov namesto drugih. Donald Tusk, ki sicer koordinira sestanke voditeljev držav članic Unije, je napovedal, da bo v dveh tednih predstavil svoje predloge za reformo EU-ja, rekoč, da je idej veliko. "Čeprav kdo misli, da gre za neke vrste evrovizijsko tekmovanje - in morda celo je -, pa sem osebno prepričan, da jih lahko uresničimo le, če bomo peli enoglasno," je govoril Tusk in s tem razkril bistvo ter s tem težavo trenutnih poskusov reformiranja Unije. Nastopanje in bleščice. Ko (in če) bo še kaj vsebine ...