Tudi ministrska fotelja nekdanjega premierja in vodje projekta 2. tira g. Lebna nista ogrožena, kljub laganju in zavajanju o nujnosti Madžarov za evropska sredstva. Si pa delita zgodovinsko zaslugo za to, da se je beseda transparentnost iz preglednosti spremenila v sopomenko za nepreglednost, šlamparijo in zavajanje.

Pristojna ministrica ga. Bratuškova je sicer resno zastavila, 2. tiru je že prihranila kar 2,4 milijona! Fantastično! In je tudi odločno izjavila, da Madžarov ne potrebujemo. Ampak v družbi nekdanjega premierja, ki še vedno prisega nanje, bo težko vztrajala pri tem. Sploh pa je treba mednarodne zaveze spoštovati, kot rada poudarja nekdanja voditeljica slovenske trojke: zbogom, NLB, nove davkoplačevalske milijarde pa v tujo zasebno last.

Tudi novi upravljavec narodnega zdravja dr. Fakin ustvarja vtis hitrosti in odločnosti, a ne s popravki slabih zakonov, ampak s pogovori ena na ena z direktorji bolnic, ali, prosto po Dnevniku: velikih, s prostim očesom vidnih problemov se je lotil z mikroskopom. Se bo pogovoril ena na ena tudi z Mladimi zdravniki Slovenije? Ali s kriminalno profiterskimi dobavitelji in zasebnimi zavarovalnicami? Morda na prijateljski kavi.

Kam torej pelje vladni Kamničan? Kmalu bo jasno, morda že po izidu pogajanj s sindikati javnega sektorja in po podpisu ali nepodpisu protokola z Levico, to venezuelsko peto kolono, kot vpijeta slovenski klub biznismenov in pop televizija. Sploh pa prebiva g. Tonin, drugi največji ameriški prijatelj med politiki, ob isti končni postaji kot premier.

Lahko noč in srečno.