Poljska je pomemben partner Nemčije pri sprejemanju odločitev v Bruslju. Poljak Donald Tusk, zelo dober prijatelj Angele Merkel, je postal predsednik Evropskega sveta. Položaj, ki si ga druge "nove članice" lahko ogledujejo le s hrepenenjem. Tusk, član liberalne stranke Državljanska platforma, je za prevzem tega prestižnega položaja vodenje vlade na Poljskem prepustil nekarizmatični Ewi Kopacz, kar zagotovo odseva tudi nedeljski izid. Njena edina obljuba volivcem ob prevzemu položaja za eno leto, pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami, je bila, da do takrat ne bo nobenih radikalnih sprememb. A Poljaki so na včerajšnjih predsedniških volitvah pokazali, da si spremembe obupno želijo.

Odpor do političnih elit
Predsedniška tekma na Poljskem je bila v več točkah deja-vu neke druge predsedniške tekme pred tremi leti, le da gre Poljski gospodarsko veliko bolje, kot je šlo takrat drugi, veliko manjši "novi članici" Evropske unije. Predsednik Bronislaw Komorowski je ugleden, nekoliko dolgočasen mož, ki je položaj zasedel po tem, ko je v letalski nesreči umrl tedanji poljski predsednik, eden izmed bratov dvojčkov, Lech Kaczynski. Komorowskemu so javnomnenjske raziskave še pred tremi tedni napovedovale gotovo zmago, morda celo v prvem krogu, in skladno s temi pričakovanji je potekala tudi slabo pripravljena, neambiciozna predvolilna kampanja.

A je že prvi krog pokazal, da je Komorowski z ležerno prepričanostjo v zmago napačno ocenil želje in z gospodarskim razcvetom domnevno zadovoljne državljane. "Tako kot številni Poljaki tudi jaz ne morem več gledati tega političnega teatra. Zgoditi se morajo velike spremembe. Poljske politične elite so osredotočene le v svoje lastne interese, bolj kot v zdravo gospodarstvo ali blaginjo države. Zdaj je čas za spremembe," je za Financial Times tik pred prvim krogom predsedniških volitev dejal Marek Jakubiak, lastnik zelo uspešne pivovarne v Varšavi. Večina državljanov nima občutka, da imajo od gospodarske rasti kakšne koristi. Andrzej Duda, bolj svež obraz v poljski politiki, je obljubljal spremembe, več posluha za malega človeka in konec vezi z odtujenimi političnimi elitami v Varšavi in Bruslju. In zmagal.

Napoved za jesen
Andrzej Duda, 42-letni član desne konservativne Stranke zakon in pravičnost, evropski poslanec, ki v Evropskem parlamentu sedi med evroskeptiki, je ves čas predvolilne kampanje stavil na spremembe. Na spremembe, za katere v vlogi predsednika nima nikakršnih pristojnosti. A kar obljublja, bi lahko prinesla njegova Stranka zakona in pravičnost, če jeseni zmaga na parlamentarnih volitvah. Pričakovati je, da bo njihova predvolilna kampanja le podaljšek izjemno uspešne kampanje njihovega predsednika Andrzeja Dude.

In njegove obljube, s katerimi je prepričal volivce? Ponovno znižanje upokojitvene starosti, najbolj nepriljubljenega ukrepa na Poljskem, ki ga je sprejela sedanja vlada še, ko jo je vodil sedanji predsednik Evropske komisije Donald Tusk. Tudi ta ukrep je zunaj predsedniških pristojnosti. Na zunanjepolitičnem področju, kjer ima več pristojnosti, pa je stavil na večjo suverenost nacionalnih držav, na manj prikimavanja Nemčiji in na varnost državljanov, ki se ob zadnji ruski agresiji do Ukrajine čutijo zelo ogrožene, s tem, ko je obljubljal postavitev baz zveze Nato na njihovem ozemlju. Čemur pri zvezi Nato in še kje odločno nasprotujejo. Vse to pa lahko spremeni vlada. Seveda ne sedanja, ki ima drugačne prednostne naloge. Nova. Jeseni.

Moč evroskeptikov
"Evropska unija mora biti zveza, zaradi katere se čutimo varni, močnejši, ki nam omogoči, da lahko dosežemo več. Ne bi smela biti struktura, ki je za državljane sinonim za prepovedi, navodila in zapletene predpise," je govoril Andrzej Duda v predvolilni kampanji. Obljublja, da bo izpogojeval in na novo definiral odnose z Brusljem. Podobno kot britanski premier David Cameron, ki pri tem obupno potrebuje zaveznike. V Poljski, ki je bila doslej izrazito proevropsko usmerjena in ki je bila zadovoljna z nemško-francoskimi direktivami, Cameron dobiva močnega in zanesljivega zaveznika. Nad nemško vizijo Evropske unije s francoskim pridihom pa se zgrinjajo oblaki negotovosti, ki napovedujejo nove težave zveze, ki se bo v prihodnosti morala še več ukvarjati sama s sabo. Evroskeptični pol bi znal ob spremembi vlade na Poljskem postati še močnejši.

Človek za ljudi
Obkrožen z množico ljudi je Andrzej Duda dan po zmagi, v bližini ene izmed postaj podzemnih železnic, ljudem delil kavo. "Prvič, zelo sem hvaležen volivcem, ki so šli na volišča in volili zame," je razlagal ljudem in številnim kameram. "Kaj pa bo s slabimi pogodbami za zaposlitve za mlade, kako bo s temi?" je zanimalo mlajšega moškega, ki je tudi želel požirek kave, ki jo je delil skorajšnji poljski predsednik. "Te pogodbe moramo postopoma ukiniti, zamenjati jih moramo z rednimi pogodbami. To bomo uresničili," je pomirljivo odgovoril Duda. Tudi to seveda ni v pristojnosti predsednika, a kaže na prepričanje, da lahko to doseže ena druga vlada. Tista, ki je danes še v opoziciji.

"Zato bodo vrata predsedniške palače odprta za družbene pobude, tiste, ki jih podpiram, pa tudi tiste, ki jim nasprotujem. Odprt sem za pogovore, kajti ljudje zaslužijo spoštovanje. To ne bo zaprto predsednikovanje, pogovarjali se bomo," po zmagi pravi in napoveduje Andrzej Duda. Novo vlogo, bliže ljudem potrjuje s strežbo kave. Vse skupaj bi zvenelo zelo obetavno, če ne bi "ljudski predsednik" pomenil nekoga, ki je sicer rad in veliko med ljudmi, v turbulentnih časih pa dlje od tega ne seže. A morda je to le predsodek, ki izvira iz ene druge zgodbe, za ljudskostjo Dude pa se vendarle skriva tudi nekaj vizije in vsebine. Bomo videli.