Litva je uspela zaustaviti naš nalet in težave na postavljen napad so se začele.

Mislim, da tekmi z Južno Korejo in Angolo nista dali prave teže in vrednosti naše reprezentance. Več kot očitno je bilo, da naši fantje iz psihološkega vidika niso najbolje pristopili k obema tekmecema. Razlogi se lahko iščejo marsikje, vendar dejstvo je, da je naša reprezentanca kljub zmagi nad obema ekipama potrošila preveč časa in energije, kar se je poznalo v zaključku tekme proti Litvi, ko so našim igralcem tudi malce pošle moči.

Naša reprezentanca je ekipa, ki potroši in zadene veliko metov za tri točke. Do tekme z Litvo ji je to tudi uspevalo. Za večji uspeh, oziroma zmago proti Litvi, smo zaradi slabega odstotka meta za tri točke potrebovali prav igro pod obročem, kjer smo na žalost izgubili dvoboj z litovskimi centri.

Težave se v naši igri pojavijo, ko met ne steče in nismo agresivni na zunanji liniji. Sledi postavljen in umirjen napad, kjer pa naši branilci, še posebej Goran Dragić, potrebujejo prostor za prodore. Litovci so Gogija pokrivali kolektivno, dejansko se je celotna peterka pripravljala na njegove prodore, tukaj pa bi morali odgovornost prevzeti ostali igralci, ki bi morali uspešno zaključevati odprte mete.

V tekmi, kjer se igra čvrsta obramba, potrebujemo igralca, ki lahko izsili nekaj osebnih napak iz prodorov ali igre po globini, saj se s tem prisili nasprotnika v bolj pasivno obrambo, kjer lahko ponovno uspešno odigramo v napadu in iščemo najugodnejše položaje za met. V večini primerov se to reši preko centrskih položajev ali prodorov zunanjih igralcev. Naša centra Alen Omić in Uroš Slokar sta iz 13 poizkusov zadela le 4 mete. V zadnji četrtini se tudi po seriji zgrešenih trojk ni pojavil nihče, ki bi znal izsiliti osebno napako in iz prostih metov umiriti našo strelsko sušo.

Žal se bo slovenska reprezentanca ob morebitni zmagi nad Dominikansko republiko, katero tudi pričakujem, v četrtfinalu pomerila z ZDA. Preden se dotaknem te tekme in pričakovanj, se morajo naši fantje pobrati po porazu in zaigrati na vso moč, ter dokazati predvsem samemu sebi, da ne glede na razplet iz prvega dela vendarle sodijo med najboljših osem držav na svetu.