Gre za nekdanjega igralca ameriškega nogometa, ki je med letoma 2009 in 2016 brcal žogo za Indianapolis, po upokojitvi pa je postal uspešen in prepoznaven glas med ameriškimi športnimi komentatorji. Vzpon in prepoznavnost Pata McAfeeja sta vidna v hitri menjavi platform, kjer je deloval: od Barstool Sports prek Foxa do ESPN-a.

Sorodna novica Problem komentiranja: Živimo v družbi zadnjega trenutka

Njegova oddaja The Pat McAfee Show je pogovorna oddaja, kjer se s sovoditelji pogovarja o športu, gosti pa tudi športne velikane, pred dnevi je tako opravil dolg pogovor z LeBronom Jamesom. Dolg format oddaje pomeni veliko pogovorov, veliko mnenj in veliko informacij. Tudi nepreverjenih.

Konec februarja je tako v svoji oddaji govoril o študentki na univerzi Misisipi, ki naj bi spala z očetom svojega fanta in dodal: "Kaj se dogaja na Ole Miss?" Nato je ta izsek delil še na omrežju X, kjer ga videlo več kot milijon ljudi. No, zdaj za ta primer ve ves svet. Študentka (ki je McAfee sicer ni imenoval z imenom) je namreč ta teden spregovorila za ameriške medije, da je bila žrtev govoric. Po McAfeejevi oddaji je prejela na tisoče klicev in sporočil, v katerih so ji klicatelji želeli smrt. Zaradi vsesplošnega pritiska je prenehala fizično obiskovati predavanja.

Tako McAfee kot ESPN se za zdaj na zgodbo še nista odzvala.

Sorodna novica Heisenbergovo načelo: Si lahko hkrati novinar in navijač?

Svetovni splet je tako krasno orodje, ker omogoča pretok neverjetnemu številu informacij, spoznanj, pogovorov, poučnih vsebin, pa seveda tudi neumnosti in laži. Ne želim biti bolj papeški od papeža in s prstom kazati na (ne)odgovornost nekdanjega športnika. Sam je sicer večkrat dejal, da se nima za novinarja, ampak "zgolj" dela v tej industriji. Izrazito zgovoren, ima številna mnenja in zanimive goste. To vsekakor drži.

Formalno res ni novinar, vseeno pa deluje v novinarskem poslu, na voljo ima res obsežno platformo, ki njegove misli ponesejo marsikam. V rokah ima glasen megafon, ki ne širi le pogovorov in njegovih misli, ampak tudi nepreverjene govorice, ki so negativno zaznamovale življenje študentki in njeni družini.

Napake se seveda dogajajo, a pri omenjenem voditelju je morda ključno to, da to ni bila prva, je pa za zdaj nedvomno največja. Pred leti je gostil Aarona Rodgersa, ko je ta lagal/zavajal glede svojega cepilnega statusa, lani je širil neresnične statistične podatke o Jaredu Goffu.

Sorodna novica Novinarstvo na egotripu

Zadnji primer se bere res kot banalen in v tem kontekstu popolnoma nepomemben. Kdo se še nikoli ni zmotil pri uporabi številk, naj dvigne roko. Jaz sem se velikokrat, priznam. A ta primer omenjam, ker prinaša vso matrico pasti svetovnega spleta, želje po hitrosti in nepreverjanju informacij. V Goffovem primeru se je hitro izkazalo, da se je statistiko izmislil neki uporabnik, jo objavil na spletu, v McAfeejevi ekipi so ta podatek videli in ga hitro uporabili v etru. Še enkrat, statistična napaka je nepomembna. Ni pa nepomembna usoda omenjene študentke.

Hitri pogled na nekaj zadnjih let pokaže, kako so nekateri novinarji, komentatorji, analitiki ali pa igralci sami verjeli izmišljenim novicam in jih nepreverjeno širili naprej. Najbolj prepoznavni so seveda primeri, ko je šlo za vsebine, ki so nastale na satiričnih straneh (in je s tem načeloma jasno, da so lažne). Gre res za širok nabor tem (Anthony Edwards je sin Michaela Jordana; NFL prepovedal Taylor Swift prihod na Super Bowl; LeBron James je kupil Cleveland; Messi zapušča Inter, ker ni smel več jesti argentinske govedine ...).

Sorodna novica Teden klofut za zaupanje in novinarstvo

Eden glasnejših McAfeejevih kritikov je že nekaj časa novinar Colin Cowherd (ki dela na konkurenčnem Foxu), a tudi ta je bil pred kratkim žrtev lažne novice. Nekaj dni po menjavi med Dallasom in LA Lakersi je širil izmišljeno novico satiričnega portala, da so varnostniki iz dvorane vrgli vse navijače, ki so nosili dres Luke Dončića. V takih primerih se lahko le nasmehnemo. A priznam, ko sem sam slišal za to novico, sem ji najprej verjel tudi sam.

Živimo v času, kjer je število informacij preprosto ogromno, preveliko za naše kapacitete. Informacijska poplava pa se le veča, s tem pa tudi količina lažnih novic, ne glede na to, ali so te ustvarjene z jasnim (oziroma deloma prikritim) namenom, da nas nasmejejo ali pa z zlobo in namenom, da nekoga naslikajo v najslabši možni luči. In ja, nekritično širjenje nepreverjenih informacij ima lahko take posledice, ko jih v teh dneh doživlja ameriška študentka.