Ali je sodeč po dominantni statistiki tudi najboljši, pa je povsem nemogoče reči. Za to v resnici niti ni prave potrebe. O smiselnosti opredelitve "najboljši vseh časov" sem se razpisal že lani. Vettlova prevlada se je pravzaprav začela že jeseni 2009 na Japonskem. Če bi takrat sezona trajala še dve dirki, bi verjetno lahko resno ogrozil Jensona Buttna pri edinem naslovu svetovnega prvaka. Vettel je od takrat dobil 33 dirk, vsi preostali vozniki pa skupaj 44.

Število zmag od Japonske 2009 naprej

Nemec je s temi zmagami in naslovi svetovnega prvaka z naskokom najuspešnejši voznik v svoji generaciji. Seveda se največji razlog njegovega uspeha skriva pod rdečimi krili. Brez tako dominantnega Red Bulla bi lahko le sanjal o vseh zmagah in naslovih. Njegovi tekmeci lahko le nemočno zmajujejo z glavo in tožijo nad tehnično premočjo Red Bulla. Ta je (bila) v razponu štirih let res nesporna in izrazita, a Vettel jo je znal izkoristiti. Večji del napak je naredil v letih 2009 in 2010, od takrat naprej je število teh spravil na najnižjo mogočo raven. Izjemno hitro je dozorel in ne izgublja tal pod nogami, ko se mu dirka nepričakovano zalomi (Abu Dabi 2012). Povrhu vsega pa je egoističen in zna izsiliti svoj prav (Malezija 2013). Njegovo prehitevanje Marka Webbra ni bilo v skladu z dogovorom, a kaže na nepopustljiv značaj zmagovalca. Ni elegantno, ni pošteno, a to je tisto, kar loči dirkače od prvakov.

Vettel je postal šele četrti voznik, ki je štirikrat postal svetovni prvak, in to z naskokom najmlajši.

Glede na starost je še vedno v prvi polovici svoje kariere (seveda, če ne bo imel nesreč), s čimer ima v teoriji vse možnosti, da iz večine knjig rekordov izbriše ime svojega rojaka, ki je s sedmimi naslovi svetovnega prvaka najuspešnejši voznik do zdaj.

Preostali člani družbe štirikratnih prvakov pa se lahko pohvalijo z drugim dejstvom - vsi so se na dirkaški prestol povzpeli z vsaj dvema različnima moštvoma (Fangio kar s štirimi), kar pomeni, da so znali blesteti v različnih okoljih in situacijah. Vsi so po naslovu "morali" pasti, se spoprijeti s krizo in se naučiti spet splezati na vrh. To pa je tisto, kar Vettlu še manjka, da bi njegova zgodba o (nespornem talentu in) uspehu presegla tudi meje časa. Seveda ni kriv, da vozi v najboljšem moštvu, to je znal do zdaj odlično izkoristiti, prepričan pa sem, da ne bo vedno sedel v najboljšem vozilu. Ko se bo znašel v tej situaciji, bo imel priložnost, da resnično lahko dokaže svoje nesporne kvalitete.