V knjigarni Konzorcij je potekala predstavitev dveh knjig, vezanih na 70. obletnico 2. svetovne vojne, ki jo je vodil Tine Logar. V uvodu je poudaril, da se je vojna na naši celini sicer končala 9. maja 1945, a ponekod po Evropi, tudi pri nas, so streli odmevali še dolgo po tem. V spomin na te težke čase pred 70 leti lovimo verjetno zadnjo okroglo obletnico, ko so akterji takratne morije in dogajanja še živi in še lahko pričajo, je dodal. To okroglo obletnico bodo pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi zaznamovali z dvema knjigama, in sicer 2. svetovno vojno avtorja Richarda Holmesa in Tretjim rajhom Richarda Jamesa Overyja.

Omenjeni knjigi pa bo v kratkem dopolnil domači zgodovinar Božo Repe z delom S puško in knjigo, ki bo posvetilo pozornost slovenskemu prostoru med drugo vojno, saj v omenjenih dveh delih prevladuje anglosaksonski pogled na drugo svetovno vojno, ki ne razdela podrobno pogleda na Slovane, s tem pa tudi slovenski prostor malce zanemarja. Repetova knjiga bo ta primanjkljaj dopolnila, je poudaril Logar.
V pogovoru so sodelovali tudi Mitja Pucer, urednik knjige 2. svetovna vojna, Danica Križman in Marjana Karer, ki sta prevedli knjigo Tretji rajh, ter zgodovinar Božo Repe.
Še včeraj pisal družini, danes padel
Knjiga 2. svetovna vojna je kot nekakšna slikovna enciklopedija, ki poskuša celostno zajeti dogajanje po vsem svetu in ni tipično evropocentrična. Richard Holmes je eden najeminentnejših britanskih vojnih zgodovinarjev zadnjega časa, napisal je cel kup knjig, posnel več dokumentarcev, poudarek pa daje človeškemu vidiku. Nikakor ne gre za klasično zgodovinsko knjigo, ki zdolgočaseno niza zgodovinska dejstva.
Urednik Pucer je poudaril človeški vidik v knjigi: "Ne samo in zgolj neka politična zgodovina, strategije, taktike in datumi, temveč predvsem duh časa skozi pričevanje posameznika. Vojak je pisal domov ženi in materi, naslednji dan pa je padel na bojišču. To pismo se je ohranilo in takšnih pričevanj, ki jih je Holmes strastno zbiral, je knjiga polna."
Holmes je bil tudi sam aktiven vojak, služil je v rezervni britanski gardi in bil odlikovan z najvišjimi državniškimi odličji. Dosegel je čin brigadirja, je še povedal Pucer in nadaljeval, da si je kot avtor vztrajno prizadeval ta poglavja zgodovine približati povprečnemu bralcu.
"Ene resnice tako in tako ni, kar se tiče zgodovine, vsak ima svojo resnico, ki jo napiše po svoje, in vsaka izmed teh je samo interpretacija," se je retorično vprašal Pucer in poudaril, da je takšno relativiziranje mlajših generacij nesprejemljivo, saj pričevanja, dokumentirani viri in fotografije obstajajo kot dokaz.
"Knjiga si prizadeva biti poljudna, prijazna, a vendar zgodovinsko natančna. Knjiga je tako prepletena s kazali in dogodki, da spominja na spletno stran," je sklenil Pucer.
Tretji rajh
Knjiga Tretji rajh pa se bolj posveča Evropi in tako tudi slovenskemu prostoru, ki mu je Hitler namenil izbris. Avtor Ovary je eden večjih strokovnjakov za 2. svetovno vojno, prav posebno pozornost pa je posvečal nacističnemu tretjemu rajhu. V delu je vključil obsežno zbirko nacističnih dokumentov in pretresljivih slik brez cenzure, ki prikazujejo grozote nacizma.
Režim je bil v tistem času za Slovence usoden, knjiga pa je pomembna predvsem za mlajše bralce, ki že izgubljajo stik s tistim časom, tako da jim bo predstavljena problematika nacizma in jih bo odvrnilo od vračanja k tej zlovešči ideologiji, je prepričan Logar, ki je še opozoril, da imamo ogromno mladih v Evropi, ki se združujejo v skupine in nacizem oživljajo.
Kako je bilo sploh mogoče, da je takšen narod visoke kulture, kot je nemški, zašel v takšno slepo ulico, zakaj je inteligenca, ki sprva režima ni podpirala, potem dejavno sodelovala, sta vprašanji, s katerima se je spopadel avtor knjige in ugotovil, da ni bilo vse zaradi ideologije. Šlo je predvsem tudi za rezultat kriznih razmer, pa tudi fascinacijo nad kultom osebnosti, kar je klasična osnovna značilnost diktatorskih režimov. Številni so stopili na stran nacizma, ker je v kaosu, apatiji, brezupu množic in brezizhodnem času ponorele inflacije ponudil rešitev in red.
"Saj o tem pa res vsi že vse vemo, sem si mislila, in po prvih dveh straneh ugotovila, da to še zdaleč ni res," je svoje začudenje pojasnila prevajalka knjige Danica Križman.
Suhoparno slovensko zgodovinopisje
Evropsko zgodovinopisje je izrazito evropocentrično in to se pozna tudi v knjigi Tretji rajh, je izpostavil zgodovinar Božo Repe in dodal, da je to težava, ki nam oži obzorje, in zato je predvsem knjiga 2. svetovna vojna, ki celostno zajema ves svet, tako dragocena.
Opisal je tudi pristop pri pisanju, saj oba avtorja uporabljata poljudnoznanstveni slog, ki zajema verodostojno in strokovno, a seveda preprosto predstavitev tematike. To je ena glavnih težav slovenskega zgodovinopisja, ki je strogo znanstveno usmerjeno, kar ga za povprečnega bralca naredi dolgočasnega in nezanimivega. Anglosaksonski pristop, ki ima seveda tudi svoje pomanjkljivosti, prinaša ta širši poljudni pogled, kar je pozitivno, je poudaril Repe. Pereče zgodovinske tematike tako postanejo zanimive za širše občinstvo.
Na eni strani imamo danes na voljo poplavo informacij, a znanje zgodovine je danes vseeno vedno bolj pomanjkljivo, kar je mogoče videti vsak dan v poročilih, razprave v slovenski javnosti pa so zreducirane na ideološke teme, je za konec povedal Repe: "Če bi imeli politiki neko približno znanje o 2. svetovni vojni na ravni te knjige, bi bila bojazen, da znova zdrsimo v 30. leta 20. stoletja, precej manjša."
Hitlerjeva srečna naključja
"Vzpon Hitlerja je bil mogoč zaradi krize in to je najpomembnejše sporočilo vseh teh del, ki izhajajo ob obletnici 2. svetovne vojne. To je ključno sporočilo za današnji čas, saj mislim, da smo mi nevarno blizu tem razmeram, saj če bi se v tej naši ekonomski krizi tako zrušil svet kot leta 1929, bi se vrnili v preteklost," je ugotavljal Repe.
Repe je nadaljeval, da je Hitler imel več srečnih naključij, eno je paradoksalno zapor, kjer jer napisal Moj boj, ki je postal temelj nacistične ideologije. Sreča je bila tudi to, da mu je urednik popravil naslov knjige, ki je bil dolg in zapleten. "Štiri leta in pol boja zoper laži, neumnost in strahopetnost je urednik spremenil v Mein Kampf, če tega ne bi bilo, bi bila knjiga gotovo manj odmevna. Tako kot bi bil verjetno njegov vzpon na oblast mnogo težji, če bi njegov oče obdržal materin priimek Shicklgruber, saj je bil nezakonski otrok," je nizal Hitlerjeva srečna naključja zgodovinar Repe.
Nemške travme
Repe se je retorično vprašal: "Kako je lahko tako omikan narod, kar Nemci gotovo so, vzpostavil takšno tiranijo? Zakaj so pravzaprav Nemci stopili na Hitlerjevo stran in kako je lahko tak človek, ki je bil v vsakdanjem življenju brezizrazen, zmeden, protisloven, neorganiziran, saj še reda za kosilo ni imel, za dnevne obroke in običajne zadeve. Po trikrat na dan so mu kuhali kosilo, ker je rekel ob 12.00, prišel pa, kadar je prišel ... kako je tak človek lahko imel tak vpliv na množice in ves svet poslal v katastrofo?"
Nemci so verjeli v vizijo, kar je lahko čisto dobro, lahko pa postane nevarno, je pojasnil Repe in dodal, da so Nemci verjeli v vizijo srečnih družin, standarda srednjega sloja, svetlolasih otrok in čiste rase. Če izpustimo zadnji dve zadevi, je to nekaj, v kar verjamemo vsi, je dodal. Verjeli so v zmago reda nad kaosom, v resnici pa so ustvarili neki nepredstavljiv kaos, katerega posledice čutimo še danes. Varnostni svet, ki ureja svetovne razmere, je še vedno slika sveta, ki se je vzpostavil po drugi svetovni vojni.
Nemci so iskali odrešenika in Hitler se je pojavil ravno pravi čas, gradil je na skupnih nemških travmah, strahovih in čustvih, in sicer da so reparacije za prvo vojno krivične. Druga travma pa je bila gospodarska inflacijska katastrofa, za katero je elegantno našel krivca v Judih.