Po izjemni škodi, ki jo je Pakistan leta 2022 doživel zaradi ekstremnih poplav, ki so potopile tretjino države, se je 82-letna arhitektka Yasmeen Lari odločila za gradnjo milijona domov, namenjenih tistim, ki so jih v naravni katastrofi izgubili. Projekt, ki se je začel septembra 2022, naj bi bil končan do konca leta 2024, vsaj tretjina objektov pa je že končanih.

Gradnja brez ogljičnega odtisa
V poplavah, ki veljajo za ene najhujših v zgodovini države, je domove izgubilo okoli 33 milijonov prebivalcev. Namesto da bi podlegla popularni uporabi jekla in betona, se je Lari odločila za tradicionalne gradbene metode in materiale, ki izhajajo iz starodavnega znanja in tehnik.

Stavbe so tako nastale iz okoliške zemlje, apnenega ometa in bambusa, oblikovane pa na način, da jih je mogoče zgraditi brez uporabe strojev in da bodo tudi v prihodnosti odporne proti poplavam. Arhitektka je ta pristop poimenovala “bosa socialna arhitektura”, saj izhaja iz samogradnje brez ogljičnega odtisa, obenem pa podpira revnejše in marginalizirane skupnosti.

Arhitekt naj služi skupnosti
Lari verjame, da je arhitekt eden izmed poklicev, usposobljenih za upoštevanje konteksta, usklajevanje s številnimi različnimi disciplinami in razumevanje svojih strank. Zaradi tega je njihova naloga že v osnovi služenje človeštvu. Da bi to dosegli, se mora po njenem mnenju zgoditi redefinicija arhitekture, kot jo poznamo, poroča ArchDaily.

Ta pa mora v svoji osnovi predvsem nehati biti omejena na stavbe. Po mnenju Lari bi morali arhitekti nehati služiti ljudem z močjo in se namesto tega osredotočiti na sodelovanje z ljudmi v obliki horizontalne, ne pa vertikalne hierarhije. Njen pristop tako pogosto zahteva opustitev nadzora oz. njegovo prepustitev iz rok enega posameznika, kar pa je v nasprotju z večino dosedanjih arhitekturnih praks t. i. moderne civilizacije.

Druga prejemnica zlate medalje Riba
Yasmeen Lari, ki velja za prvo pakistansko arhitektko, je za svoje delo letos prejela zlato medaljo RIBA, ki se vsako leto podeli osebi (ali skupini ljudi), ki je imela "pomemben vpliv na napredek arhitekture". Delo Yasmeen Lari je bilo še posebej izpostavljeno zaradi “podpiranja koncepta brezogljične samogradnje za tiste, ki so ostali brez domov”, nagrado pa je prejela kot priznanje za humanitarno delo, "ki ga je opravljala od svoje upokojitve", so po poročanju platforme Dezeen še zapisali v obrazložitvi. Nagrado osebno odobri britanski kralj, letošnja pa je prva, ki jo je podpisal kralj Karel III.

Lari je komaj druga ženska, ki je prejela nagrado vse od njene ustanovitve. Prva jo je leta 2015 prejela zvezdniška arhitektka Zaha Hadid. "Ob novici sem bila zelo presenečena in seveda popolnoma navdušena!" je Lari za Dezeen komentirala prejem nagrade. "Nikoli si nisem predstavljala, da se lahko osredotočam na najbolj marginalizirane ljudi svoje države – podajam se po neoznačenih poteh potepuhov – in sem ob tem še vedno kandidatka za najvišje časti v arhitekturnem poklicu," je še dodala.

Njeni zadnji projekti v Pakistanu vključujejo bambusov skupnostni center v Makliju in sodelovanje z marginaliziranimi skupnostmi pri ustvarjanju terakotnih ploščic za ulico v zgodovinskem središču Karačija. Na nedavnem bienalu islamske umetnosti v Savdski Arabiji je ustvarila trio bambusovih pop-up mošej.

Ena izmed začetnic brutalizma v arhitekturi
Yasmeen Lari, rojena v Dera Gazi Kanu v Pakistanu, se je s svojo družino pri 15 letih preselila v Združeno kraljestvo in nadaljevala študij arhitekture na univerzi Oxford, zdaj poimenovani Univerza Oxford Brookes. Pri 23 letih se je vrnila v Karači v Pakistanu in ustanovila svoj studio Lari Associates, ki se je ukvarjal predvsem z oblikovanjem pisarn in stanovanjskih projektov.

Leta 1969 je bila izvoljena v Kraljevi inštitut britanskih arhitektov (RIBA), obenem pa je šteta tudi med pionirje brutalistične arhitekture, njeno delo pa je vključeno tudi v publikacijo Phaidon Books UK (2013), posvečeno najboljšim primerom arhitekture 20. stoletja. Leta 2000 se je upokojila iz arhitekturne prakse in se posvetila humanitarnim projektom. Je tudi ena izmed svetovalk Unesca in skupaj s 60 ženskami izbrana kot ena tistih, ki so v zgodovini največ prispevale k ciljem Unesca. Leta 1980 je s svojim možem, zgodovinarjem Suhailom Zaheerjem Larijem, ustanovila fundacijo Heritage Foundation of Pakistan za raziskovanje in varovanje pakistanske kulturne dediščine. Je tudi avtorica več knjig, redno pa predava doma in po svetu.