Njun projekt je strokovna komisija soglasno izbrala med 14 predlogi, ki so prispeli na odprti poziv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
Izbrani projekt najbolj jasno in celovito odgovarja na kriterije razpisa ter obenem ponuja relevantno in aktualno vsebino, ki domiselno obravnava izhodiščno temo tokratnega arhitekturnega bienala v Benetkah, so sporočili iz MAO-ja. Bienale se tokrat osredinja na projekte, ki se lotevajo aktualnih problematik današnjega časa.
Skupina totemov kot fizični manifest znanja in veščin mojstrov
Slovenski paviljon bo predstavil mojstrske tehnike in veščine gradnje kot ključni in nenadomestljivi del arhitekturne produkcije. Avtorja paviljona osvetljujeta znanje mojstrov kot ključno inteligenco v postopku gradnje. Njun namen je pokazati na pomembno razmerje med arhitekturnim snovanjem in mojstrstvom na gradbišču. V slovenskem paviljonu bo razstavljena skupina totemov, ki bodo skonstruirani in izvedeni kot fizični manifest mojstrskega znanja in veščin. Totemi bodo končni produkt eksperimentalnega procesa, ki bo raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura.
V času, ko se gradbiščnim mojstrom jemljeta veljava in mesto v arhitekturi, s slovenskim paviljonom pozivamo k nasprotni poziciji. Menimo, da je treba delo mojstrov predstaviti kot ključno inteligenco v procesu gradnje.
Projekt arhitektov Kosi in Arsov je bil izbran na podlagi odprtega poziva, ki ga je MAO objavil 8. avgusta lani. Na poziv je prispelo 14 predlogov, ki jih je ocenjevala strokovna komisija v sestavi: krajinski arhitekt in glavni urednik platforme Landezine Zaš Brezar, arhitektka in arhitekturna kritičarka Eva Gusel, arhitekt in umetnik Luka Murovec, arhitekt in predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika Boštjan Vuga ter direktorica MAO in komisarka slovenskega paviljona Maja Vardjan. Člani strokovne komisije so na podlagi kriterijev poziva v dvostopenjskem postopku soglasno izbrali projekt Ane Kosi in Ognena Arsova.
Spoznanja, do katerih sta prišla ob delu
Avtorja slovenskega paviljona sta v izjavi povedala, da tema letošnjega slovenskega paviljona izhaja iz neposredne izkušnje s terena.
"Smo arhitekturno-projektantski biro KIP (Kosi in partnerji) in smo ob gradnji projektov dnevno prisotni na gradbiščih. Pri našem delu se izkazuje, da sta kakovost in razvoj arhitekture odvisna od tamkajšnje prisotnosti izkušenih mojstrov," sta poudarila avtorja. Kot sta še zapisala, "v času, ko se gradbiščnim mojstrom jemljeta veljava in mesto v arhitekturi, s slovenskim paviljonom pozivamo k nasprotni poziciji. Menimo, da je treba delo mojstrov poudariti kot ključno inteligenco v procesu gradnje".
Ana Kosi je leta 2011 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Je soustanoviteljica arhitekturnega biroja Svet vmes, katerega partnerica je bila od leta 2010 do 2016. Med letoma 2017 in 2022 je delala kot asistentka v arhitekturnoteoretskem seminarju Petre Čeferin (Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani). Od leta 2018 do 2021 je bila članica uredniškega odbora revije Outsider. Je soavtorica več arhitekturnih publikacij in avtorica številnih člankov.
Ognen Arsov je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Skopju, od leta 2004 pa živi v Ljubljani. Po podiplomskem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje si je delovne izkušnje nabiral v več slovenskih arhitekturnih birojih. V svoji večletni praksi je sodeloval pri več nagrajenih projektih večjega in manjšega merila, ki so bili objavljeni v domačih in tujih revijah.
Leta 2017 sta Arsov in Kosi ustanovila arhitekturni biro KIP (Kosi in partnerji). Izvedeni projekti, katerih soavtorja sta, so prejeli več domačih in tujih nagrad, so še sporočili iz MAO-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje