Kot so pri razredu za umetnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) zapisali v izjavi za javnost, odločno nasprotujejo posegom "v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena".
Glas poti privatizaciji
Obenem odločno nasprotujejo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta in zahtevajo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor. "Torej takšen, kot ga je akademik Marko Mušič vrhunsko izoblikoval. Kot zgodovinski in kulturni spomenik, ki je, skupaj s postajno stavbo, tudi v najširših evropskih razsežnostih edinstven, dragocen in žlahten ponos Ljubljane," so zapisali.
Najlepši javni prostori sodobne Ljubljane
Kot so še navedli, je stara železniška postaja iz leta 1848 osrednja ljubljanska znamenitost evropskega pomena. Več kot 70 let zanemarjeno, groteskno predelano in prizidano, opuščeno in odpisano stavbo je Mušič "vzorno prenovil in rekonstruiral" po zmagi na arhitekturnem natečaju med letoma 1986 in 1996.
"S tem je kolodvor zopet prezentiral v polnem blišču bidermajerske, na Dunaju zrisane arhitekture. V Mušičevi notranji ureditvi potnikom namenjenih prostorov pritličja pa je podedovane vrednote obogatil in povzdignil z lastno vrhunsko ustvarjalnostjo. V odpisani stavbi preteklosti je ustvaril najlepše javne prostore sodobne Ljubljane," so zapisali.
Arhitekt Marko Mušič je pred nekaj dnevi javno nasprotoval odstranitvi notranje ureditve, ki je bila zasnovana po načrtih njegovega ateljeja. Kot so ob torkovem medijskem ogledu gradbišča povedali pristojni, se bo v nadaljevanju v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pogledalo, katere rešitve bodo glede na prihodnjo vsebino stavbe ohranjene na samem mestu in katere ne.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje