Žirija je soglasno podprla ambiciozni Belgijčev načrt, ki predvideva zasaditev več dreves, sodoben hladilni sistem za obdobja vročinskih valov, nov sprejemni center za turiste in celo muzej v trenutno opuščenem podzemnem parkirišču pod trgom, ki gleda na reko Seno.

"Ko so mi sporočili, da smo zmagali, kar nisem mogel verjeti," je povedal za časopis Guardian. "To je bil zelo čustven trenutek. Izjemna čast je, da bom del bogate zgodovine tega prostora. Naš cilj je, še privzdigniti sijaj tega sijajnega spomenika."

Sicer ima Smets cel kup prijateljev Parižanov, ki tudi v časih pred požarom nikoli niso zahajali na trg pred katedralo. "Zanimalo me je, zakaj, ker je to krasen prostor na otoku tik ob vodi. Radi bi zvabili ljudi nazaj in oživili ta del mesta."

Izvedba načrta, ki je nastal v delovanju s še dvema francoskima arhitektoma in ki naj bi 4500 kvadratnih metrov okrog Notre-Dame spremenil v odprt, do pešcev prijazen prostor, bo stala 50 milijonov evrov. Denar bo zagotovilo mesto, na natečaju pa so izbirali med štirimi finalisti. V odboru so sedeli mestni svetniki, cerkveni funkcionarji in izvajalci del na katedrali; svoja mnenja so lahko podali tudi okoliški prebivalci in lastniki trgovin.

Vzrok za požar, s katerim so se gasilci 15. aprila 2019 borili kar 15 ur, še vedno ni znan. Večina območja okrog katedrale je še danes zaprta za pešce, saj obstaja nevarnost, da bi okolico lahko zastrupljal svinec s strehe, ki so jo zajeli plameni.

Požar je Francoze globoko prizadel; predsednik Emmanuel Macron se je takrat zavezal, da bo katedrala v nekdanjem sijaju zablestela do leta 2024, ko naj bi tudi spet odprla vrata za obiskovalce. Smetsova ekipa se bo okolice lotila v letu 2025, dela pa bi radi končali do leta 2027.

Britanska ideja trate
"Radi bi ponudili različne načine opazovanja in raziskovanja Notre Dame, navdahnila pa nas je tudi britanska tradicija velikih trat v bližini cerkva, kjer lahko ljudje sedijo ali pa se otroci igrajo," pojasnjuje Smets.

"Ukrepi" proti vse bolj neusmiljeni poletni pripeki
Precejšen izziv za krajinskega arhitekta je tudi podatek, da je v letu pred požarom katedralo obiskalo 12 milijonov ljudi – sam si namreč prizadeva za okolju prijazne rešitve. Neposredno pred vhodom v cerkev si je zamislil prazen prostor, ki pa bo obdan z drevesi; ta bodo ponujala senco obiskovalcem, ki bodo poleti čakali na vstop. Tla bodo obnovili z materiali iz ducata različnih francoskih kamnolomov. Posamezni tlakovci bodo veliki natančno toliko kot tisti v notranjosti stavbe.

Namestili bodo tudi hladilni sistem, ki bo v obdobjih vročinskih valov tla prekril s 5-milimetrsko plastjo vode, kar bo za več stopinj znižalo temperaturo zraka, ustvarjalo prijetno mikroklimo ter ponujalo odbojno površino za lepše fotografije obiskovalcev.

Sorodna novica Kontroverzni načrt za prenovo notranjščine Notre-Dame dobil zeleno luč

Razumejo dragocenost dreves
Največji izziv pri zasajevanju dodatnih dreves je bil pogoj, da ne krajinski arhitekti ne smejo zastreti "zaščitenega" razgleda na katedralo. Težavo so premostili tako, da bodo nova drevesa posadili v zelo natančno premišljenem vzorcu za tista, ki že stojijo. V končnem seštevku bo v okolici katedrale 30 odstotkov več dreves in zelenja, odstranili bodo tudi ograje okrog parka za katedralo in zelena območja povezali med seboj. "Mesto moramo pripraviti na podnebne spremembe. Vprašali smo se, kako lahko ustvarimo javni prostor, ki bo zniževal temperaturo in ustvarjal mikroklimo," poudarja Smets.