Oglas
Na ta dan je namreč predviden izid svežnja novih kratkih zgodb o iskrivem Galcu, njegovih prijateljih in krivonosem Juliju Cezarju, s katerim bo risar in avtor Albert Uderzo (dvojno vlogo je prevzel leta 1977, po smrti prvotnega pisca zgodb Renéja Goscinnyja), zaznamoval jubilej; kot sklic na podatek v uvodu - v resnici je prvi strip o Asterixu izšel 29. oktobra.
Pravzaprav se jubilejno Asterixovo leto ni začelo 'pretirano' obetavno. Januar je namreč zaznamovala javna agitacija Uderzove hčerke Sylvie, ki je medijem sporočila, da je francoska založba Hachette Livres njenega 82-letnega očeta prisilila k podpisu pogodbe, s katero je dovolil, da bodo tudi po njegovi smrti še naprej pisali in risali stripe o Asterixu. Sylvie, ki je zatrdila, da v boj vstopa predvsem zato, da ne bi pravice do risanja stripov dobil nekdo, ki ne zmore doseči Uderzove kakovosti, dejala: "Vstopam v obrambni boj proti verjetno najhujšim Asterixovim sovražnikom - finančnikom in industrialcem."
V tem slavnostnem mesecu sicer malokdo razmišlja o založniških razprtijah, povezanih s priljubljenim likom, o katerem je bilo do zdaj napisanih in narisanih 33 stripov; pravzaprav sta izšla še dva, in sicer z naslovoma Kako je Obelix padel v čudežni napoj, ko je bil deček (1989) in Asterix osvoji Rim (1976), vendar ju ne prištevajo v tako imenovani kanon Asterixovih stripov.
Od pristnega Galca do državljana globaliziranega sveta
Razprave o kakovosti Asterixovih stripov imajo namreč že dolgo zgodovino in so se začele že s smrtjo Goscinnyja, saj so številni tožili, da sicer odličnemu risarju pero ne teče tako galantno, kot je Goscinnyju. Posebej naj bi se to odrazilo v humornih odlomkih. Prve zgodbe je odlikoval še posebej subtilen humor, v katerem je Goscinny skušal izraziti posebne karakterne značilnosti galskega plemena na eni ter Rimljanov na drugi strani. Obenem pa je knjige zaznamoval poudarjeno francoski smisel za humor, kar je Asterixa navsezadnje razlikovalo od drugih svetovno uspešnih stripov. Pozneje pa se je pod Uderzovo 'taktirko' humor vedno bolj 'umirjal', postajal je vse bolj vsesplošen, nasploh razumljiv, zato pa tudi dosti manj iskriv.
Zakaj bi morali Asterixa razumeti vsi? Kot miška Mikija
Vse zapisano na koncu prejšnjega odstavka še posebej velja za zadnji strip. To je leta 2005 predstavljena zgodba Astérix - Le ciel lui tombe sur la tête (Asterix in nebo, ki nam bo padlo na glavo), ki ga je Uderzo zasnoval kot hommage Waltu Disneyju, ki ga je imenoval za glavno spodbudo za odločitev za poklic animatorja. Posebno 'slaboumna' se je dolgo(deset)letnim Asterixovim oboževalcem zdela odločitev, da vesoljske ladje in vesoljce, s katerimi mora obračunati Asterix, naslika v maniri vedno veselih Disneyjevih likov in japonskih mang.
Bile so tri galske province ... in ena uporna vas
Ta zvezek tako velja za nekakšno antitezo odličnemu stripu Astérix le Gaulois (Galec Asterix), stripu, ki je predstavil zdaj petdesetletne stripovske like, ki so bili bralcem predstavljeni postopoma. Strip je namreč v nadaljevanjih izhajal v francoskem stripovskem časopisu Pilote, ki ga je skupaj s še nekaj francoskimi striparji ustanovil Goscinny. Strip, ki nas je uvedel v Asterixovo sago v več pogledih, govori o tem, da se avtorjema tedaj še niti sanjalo ni, da bo nastala prava serija stripov o upornih Galcih. Dogajanje v stripu, ki se začne s pozneje standardnim uvodom rimski upravni delitvi Galije na tri province in na ... uporno vas, je veliko hitrejše in zgoščeno kot v naslednjih stripih, kot da bi Goscinny želel celo galsko pustolovščino povedati v eni knjigi.
Panoramix kot jamski mož iz samotne jame in Julij Cezar, ki ga doleti 'lepotna operacija'
Zanimivo je tudi, da se nekateri liki pozneje precej spremenijo. Eden izmed njih je čarovnik Panoramix, ki na začetku stripa živi v samotni jami in je tudi videti kot 'tipični' kamenodobni mož, pri hoji pa si pomaga s palico. Najzanimivejša pa je obravnava lika Julija Cezarja. Na začetku stripa si ni še čisto nič podoben, na koncu pa ga že srečamo v podobi, ki jo ima še danes. Precejšnja napaka, ki pa je bralci Uderzu nikoli niso očitali. V stripu oziroma v izdajah po letu 1970 se tako pojavlja 'stran, iztrgana iz konteksta'. Zgodilo se je namreč, da se je izvirna 35. stran stripa izgubila in njeno 'kopijo' je nato leta 1970 naslikal Uderzov brat Marcel, v vseh poznejših izdajah zato ta stran slogovno nekoliko odstopa od drugih.
Nova naslovnica, namenjena Obelixu
V tem spominjanju začetkov stripa o Asterixu in njegovem zvestem prijatelju Obelixu, ki je močan sam po sebi, saj je kot otrok padel v lonec s čudežnim napojem, ki Galcem daje nadnaravno moč, naj omenimo le še to, da so tisti, ki sicer nikoli v roke ne vzamejo stripov, Asterixa lahko spoznali že leta 1967. Tedaj je namreč režiser Roy Goossens po prvem stripu posnel film. Do danes se jih je zvrstilo že mnogo, prav tako pa tudi celovečernih animiranih filmov. Če se še za trenutek vrnemo v čas 50. Asterixovega rojstnega dne, pa se ozrimo še k enemu projektu, s katerim je Uderzo zaznamoval Asterixov jubilej. Predstavil je novo naslovnico za že omenjeni nekanonizirani strip o malem Obelixu in strmoglavljenju v čudežni napoj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje