Pride konj v bar pa kljub vsemu ne govori le o Izraelu in Izraelcih, čeprav je Grossman ob Amosu Ozu najvidnejši sodobni izraelski pisec; kot vsaka dobra literatura je poanta zastavljena dosti širše, govori predvsem o ljudeh in družbenih okoljih, ki so na neki točki pokvarile, moralno spridile.

Zgodba se dogaja v enem večeru in na eni lokaciji, v nekem nočnem klubu v obmorski Netanji, kjer 57-letni stand up komik Dovale Grinštajn izvaja svoj večurni nastop. Predtem je tja povabil svojega nekdanjega prijatelja iz otroštva, upokojenega sodnika, ki sovraži stand up komedijo, a se nazadnje odzove vabilu vztrajnega Dovaleja in pride "ocenjevat" (bolje rečeno, "presodit") njegov nastop. Nekdanja prijatelja sta že dolgo tega izgubila vsakršen stik, njuni ločeni usodi bosta doživljali podobno tragični krivulji. Dovale je bil trikrat poročen in imel kopico otrok, s katerimi nima več stika. Zdaj je bolan, njegova kariera je v zatonu. Sodnik je – po ženini smrti in predčasni upokojitvi – enako nesrečen; zdaj prisostvuje samodestruktivnemu nastopu nekdanjega prijatelja, čigar komična ekstravaganca se bo hitro sprevrgla v tragikomični in samoreflektivni teater absurda.

Grossman hitro vzpostavi dve vzporedni naraciji; na eni strani je Dovalajev nastop, ki zaradi perverznih poudarkov, frontalnih napadov na izraelsko družbo in depresivnih detajlov iz svoje mladosti sproža burne reakcije občinstva in protestne odhode, na drugi sodnikovo razmišljanje dopolnjuje Dovalejevo pripoved in odstira ozadje njune zgodbe iz davne preteklosti; odraščanje v težkih razmerah, ko sta bila kot neprilagojena dečka izpostavljena različnim oblikam izživljanja in nasilja, nakar sta se njuni življenjski poti razšli.

Kljub dejstvu, da en junak na odru govori, drugi pa med občinstvom posluša, je ravno druga, sodnikova perspektiva, bolj intrigantna in za sam roman povezujoča. Dovale je primer kakovostnega stand up komika, ki ne želi zgolj imponirati občinstvu, temveč ga skuša pripraviti do konflikta in ga soočiti s trpkimi resnicami vsakdana, kot so to počeli ameriški klasiki Lenny Bruce, Bill Hicks ali George Carlin. Sodnikova perspektiva je pomembna predvsem zato, ker kot pripovedovalec s svojimi notranjimi razmišljanji Dovalejevo na videz kaotično nametane spomine poveže v smiselno in trdno celoto. A naj nas njuna nekompatibilnost in dolgoletna razdvojenost ne zavedeta, čeprav Dovale govori o lastnih travmah iz mladosti, je Pride konj v bar, dobitnik mednarodnega bookerja, v resnici njuna skupna zgodba.