To bo drugič, da bo kakšno slovensko mesto nosilo omenjeni naziv, leta 2012 je bil namreč Evropska prestolnica kulture Maribor. Po skoraj desetletju se je za STA na projekt ozrl programski vodja projekta EPK Maribor 2012 Mitja Čander. Opozoril je, da je projekt nastajal v popolnoma drugačnih razmerah. "Snovalci so v času velike gospodarske rasti imeli zelo velike načrte in so z njimi 'okužili' tako vse deležnike na področju kulture kot tudi širšo javnost. Tako so bile investicije ocenjene kar na 200 in program na dobrih 50 milijonov evrov in velika pričakovanja so potem trčila ob hudo gospodarsko, ekonomsko, socialno in pa seveda tudi javnofinančno krizo, ki se je zgodila po letu 2008," je povedal.

Sorodna novica Nova Gorica, Ptuj, Ljubljana in Piran gredo v drugi krog za EPK 2025

Kar jim je uspelo in na kar je Čander, kot pravi, še posebej ponosen, je spremeniti pogled na kulturo ter pojem kulture razširiti z ozkega območja umetnosti na druga področja. "Kulturo smo povezali z ekologijo, socialnimi politikami, izobraževanjem, turizmom in še mnogo drugimi sferami ter jo postavili v osrčje širšega gibanja v razvoju mesta in družbe," je pojasnil. Ta vidik je sicer po njegovih besedah izjemno pozitivno ocenila tudi Evropska komisija.

Kaj je po projektu ostalo, je drugo. Čander meni, da bi lahko ostalo marsikaj, če bi politična oblast videla smisel nadaljevanja številnih dejavnosti, začetih v okviru EPK-ja. "A žal vemo, da ni bilo tako in da politika ter nekateri akterji na področju kulture niso bili zainteresirani, da se dejansko kar koli resnično spremeni," je povedal. A leto 2012 je bilo po njegovem mnenju fantastično. "Maribor je bil tisto leto izjemno zanimivo mesto z zgolj desetimi dodatnimi milijoni državnega vložka. Tisto leto je bil precej bolj zanimiv od Ljubljane, ki v resnici kulturi namenja veliko več denarja kot Maribor."

Naziv EPK bo nosil tudi Chemnitz

Ministrstvo za kulturo je razpis za oddajo prijav za EPK 2025 objavilo februarja 2019. Mesta, ki so prišla v ožji izbor – Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran –, so bila znana letos konec februarja. Kandidaturo za EPK sta sicer oddala še Kranj in Lendava, ki pa se nista prebila v končni izbor. Kot so za STA pojasnili na mestni občini Ljubljana (MOL), je 16. decembra predviden virtualni zagovor pred komisijo, zmagovalno mesto pa bodo razglasili danes ob 14. uri. Izbrano slovensko mesto si bo naziv EPK 2025 delilo z nemškim mestom Chemnitz.

Piran kandidira na Valu sprememb

Koncept kandidature Pirana za Evropsko prestolnico kulture 2025 pod geslom Val sprememb se osredotoča na spremembe v odnosu do okolja. Vizija ekipe Piran-Pirano 2025 usmerja pozornost na globalno podnebno krizo z umetniške in kulturne perspektive ter spodbuja družbeni in skupnostni dialog.

"Naša vizija usmerja pozornost na globalno podnebno krizo z umetniške in kulturne perspektive. Spodbujamo družbeni in skupnostni dialog o našem okolju, podnebni krizi in potrebi po večji socialni prožnosti in koheziji," je navedla vodja prijave Martina Gamboz.

Nova Gorica s čezmejnim projektom "brez meja"

Novogoriška kandidatura za EPK 2025 je v sodelovanju s čezmejno Gorico. Novogoriško kandidaturo za EPK so poimenovali Go! Borderless, Gremo! Brezmejno, njihov cilj pa je tudi urbanističen – biti kot eno mesto, čeprav z različnima kulturama.

Vodja novogoriške kandidature Neda Rusjan Bric je ob oddaji druge prijavne knjige povedala, da sta obe Gorici že sicer izjemno povezani, s projektom EPK pa bi lahko dosegli še veliko več, kar se je izkazalo že med pripravo kandidature. Na kulturnem področju je poznavanje obeh kultur ob državni meji še vedno majhno, saj "ne poznamo jezika drug drugega oz. ga vsaj ena stran ne pozna".

Ptuj s stoletji zgodb in mitov

Ptujski snovalci kandidature za EPK 2025 so pripravili programske okvire, povezane z mestom in regijo, ki temeljijo na stoletjih zgodb in mitov. Skupna vrednost 24 načrtovanih sklopov, razdeljenih v štiri stebre, je ocenjena na 19,8 milijona evrov, pri čemer je dobra polovica namenjena infrastrukturnim projektom.

Kot pojasnjujejo na ptujski občini, nameravajo z zastavljenim programom v njim lastnem jeziku predstaviti zgodbe, zanimive tudi za evropsko občinstvo. Osrednji lik bo kurent, pustna maska, ki je v preteklosti navdihovala številne umetnike, med njimi slikarja Franceta Miheliča, fotografa Stojana Kerblerja in Inge Morath in pisatelja Ivana Cankarja. Program bo vključeval izbor klasičnih in uveljavljenih umetniških zvrsti slovenskih in mednarodnih umetnikov, likovne razstave, koncerte klasične in sodobne glasbe, gledališke predstave in performanse, literarne večere in predstavitve literarne ustvarjalnosti.

Ljubljana s solidarnostjo "brez žice"

Mestna občina Ljubljana (MOL) za naziv EPK 2025 kandidira ob podpori 25 občin ljubljanske urbane regije. Delovna skupina za pripravo kandidature Ljubljane za EPK 2025 je kot osrednjo temo kandidature razvila solidarnost, slogan kandidature pa je Brez žice!, Wireless!.

Program Ljubljane obsega 104 projekte, zasnovane posebej za EPK 2025, najmanj tretjina programa pa bo izvedena v regiji zunaj MOL-a. Kot poudarjajo, je cilj programa odgovoriti na izzive mesta prihodnosti, a Ljubljana kot glavno mesto je solidarna do regije in države, zato s programom odgovarja na kulturne izzive regije in države kot celote. "In če kdaj, potem je tema solidarnosti pri tem ključno vezivo, ki ga potrebujemo kot družba," so poudarili na MOL-u.

Najpomembnejša pobuda EU-ja

EPK je najpomembnejša pobuda EU-ja na področju kulture. Njeni začetki segajo v leto 1985, ko so na pobudo takratne grške ministrice za kulturo Meline Mercouri evropski ministri za kulturo sprejeli resolucijo o letni organizaciji "evropskega mesta kulture". Leta 1999 je bila sprejeta odločitev o preimenovanju pobude v "Evropsko prestolnico kulture".

Do zdaj je naziv EPK nosilo 60 mest, med njimi 18 prestolnic. V programskem smislu so mesta gostitelji na začetku organizirala dogodek EPK praviloma kot celoletne festivale umetniških dogodkov. Svojevrstna prelomnica je bil leta 1990 Glasgow, saj je kot prvo mesto izkoristil naziv EPK ne le za organizacijo velikih umetniških dogodkov, temveč tudi kot podlago za obsežno urbano transformacijo.