... Trenutki, ki se upirajo udejanjanju teh skrajnih stanj, so iste narave: izvirajo iz človeške biti, ki nasprotuje vsaki neskončnosti. Nasprotuje ji naše zmeraj nezadostno poznavanje bodočnosti; temu se v enem primeru pravi upanje, v drugem negotovost glede jutrišnjega dne. Upira se ji gotovost smrti, ki vsaki radosti, a tudi vsaki žalosti določa mejo. Upirajo se ji neizogibne materialne skrbi, ki resda zameglijo vsako trajno srečo, z druge strani pa vztrajno odvračajo našo pozornost od nesreče, ki preži nad nami, in zavest o njej nekako razdrobijo, da jo zato laže prenašamo.

Iz dela: Ali je to človek