Antonijev rov je eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi. Idrijski rudarji so ga začeli kopati leta 1500, njegov tristometrski vstopni rov pa skoraj 500 let uporabljali za vstop in izstop iz jame. Po prenehanju rudarjenja je bil rov preurejen in leta 1994 odprt za turistične oglede. Danes deluje pod okriljem Centra za upravljanje z dediščino živega srebra (CUDHg).

Ob 30-letnici, odkar je Antonijev rov, sicer tudi del Unescove dediščine živega srebra, odprt za obiskovalce, v Idriji že vse leto pripravljajo različne dogodke. Posvečena mu bo tudi prireditev Odsevi srebrnega časa, ki se začenja danes v Idriji, med drugim pa prinaša premiero dokumentarca 30 let naših spominov o vodnikih po rovu.

"V 30 letih se je v Antonijevem rovu zvrstilo približno 90 vodnic in vodnikov, ki so skozi turistični rudnik popeljali skupno približno 600.000 obiskovalcev. V dokumentarnem filmu jih sodeluje približno 30 in obujajo spomine na doživetja z obiskovalci," pravi koordinatorica dogodkov Odsevi srebrnega časa Martina Peljhan. Pred filmom bo krajši pogovor z gosti.

Film skuša ujeti vzdušje Antonijevega rova, kot ga že trideset let doživljajo vodniki pri vodenju obiskovalcev skozi idrijsko podzemlje. To so njihove zgodbe – misli o začetkih turističnega rudnika, vodenju in pomenu rudnika za tamkajšnje prebivalstvo nekoč ter o ohranjanju dediščine rudarjenja danes nam bodo zaupali zanimivi gostje. V filmu nastopajo Tomaž Bizjak, Ana Sever Božič, Nataša Contaldo, Davorina Čebular, Marko Doles, Katarina Drev, Eva Gantar, Dejan Hvala, Branko Kalan, Inge Klemenčič, Drejc Kokošar, Veri Krajnik, Erik Logar, Katja Miklavčič, Jože Pavšič, Peter Primožič, Mirjam Prosenc, Bojan Režun, Nina Ribar, Marko Rožič, Cene Skrt, Nikolina Srbakoska, Gordan Stepančič, Ksenija Šabec, Marta Šinkovec, Robert Trček, Timotej Tušar, Tomaž Tušar, Manuela Velikanje Uršič, Tomaž Venecelj in Lucie Zamolo.

Po stopinjah idrijskih rudarjev
Sicer pa se bodo udeleženci danes podali na kolesarsko turo Po stopinjah idrijskih rudarjev, ki jo CUDHg pripravlja v sodelovanju s Kolesarskim društvom Sloga 1902. Kolesarje bo popeljala izpred Topilnice Hg po poti idrijske dediščine iz Idrije v Spodnjo Idrijo, skozi Kanomljo do Kanomeljskih klavž ter čez Kanomeljsko Razpotje nazaj v Idrijo.

Po poti nekdanje idrijske rudniške žičnice
Dogodek spada tudi v sklop dnevov evropske kulturne dediščine in v okvir Združenja evropskih rudarskih poti sv. Barbare v projektu MinesB. Prihodnji teden bo center v sodelovanju z združenjem Zavedno Brušer pripravil še pohod po poti nekdanje idrijske rudniške žičnice – teleferike, ki je obratovala med letoma 1957 in 1977 nad delom Idrije v dolžini 1100 metrov. Uporabljali so jo za prevažanje živosrebrne rude "po zraku" od nakladalne postaje pri Jožefovem jašku do klasirnice, kjer so jo pripravili za predelavo v topilnici.

V sklopu Odsevov bodo 15. oktobra predstavili zbornik Berilo Marije Verbič. Gre za obsežno zgodovinsko delo s članki Marije Verbič o Idriji in rudniku v 16. stoletju. Skupaj so ga pripravili CUDHg, Mestni muzej Idrija, idrijska enota Arhiva Ljubljana in Muzejsko društvo Idrija. "Knjiga zaznamuje 110. obletnico rojstva Marije Verbič in je poklon rudarski Idriji," pove Peljhan.

Letošnje Odseve srebrnega časa bodo 17. oktobra sklenili s koncertom MI2 v klasirnici Topilnice Hg, dogodke jubilejnega leta pa bo zaokrožil decembrski koncert v rudniškem podzemlju na dan sv. Barbare.