Cesto so odkrili pod nanosi morskega mulja. To so skrbno zložene kamnite plošče, ki so bile del štiri metre široke povezave med umetno ustvarjenim otokom in obalo, so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočili z univerze v Zadru.

Z radiokarbonsko analizo ohranjenega lesa, najdenega v zadnji tamkajšnji arheološki kampanji, so celotno naselbino datirali v čas okoli 4900 pr. n. št. Po tej povezavi so ljudje torej hodili že pred skoraj 7000 leti, so na univerzi zapisali v sporočilu za javnost.

Raziskavo je vodil Mate Parica z zadarske univerze, sodelovali so Domagoj Perkić iz Muzejev Dubrovnika, Ivan Šuta in Vedran Katavić iz Mestnega muzeja Kaštela, Katarina Batur z zadarske univerze, Marta Kalebota iz Mestnega muzeja Korčula, Eduard Visković iz hvarskega raziskovalnega in razvojnega centra Kantharos, asistiral jim je Dalibor Ćosović iz Potapljaškega centra Lumbard Blue, so še sporočili z univerze.

Arheologi s te univerze istočasno na drugi strani otoka Korčula izvajajo raziskave kopnega v bližini zaliva Gradina pri Veli Luki. Vodja raziskav Igor Borzić je v morju zaliva opazil čudne strukture, arheološka ekipa, ki se je potapljala na lokaciji Soline, je pregledala osrednji del zaliva Gradina in na veselje vseh ugotovila, da so na globini štirih oz. petih metrov ostanki naselja, skoraj enakega tistemu v Solinah. Na območju najdišča so odkrili tudi neolitske predmete, kot so rezila iz kremena, kamnite sekire in fragmenti mlinskih kamnov.