"Z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod smo sledili nameri in številnim javnim pozivom in pomislekom, da imamo dve ločeni ustanovi, ki se pokrivata pri obravnavi tem. Menimo, da je en muzej smiseln in da bomo lahko na ta način bolj transparentno obravnavali obdobje novejše in sodobne zgodovine, ki se pretežno pokriva z obdobjem slovenske osamosvojitve," poudarja ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Kot smo poročali, je vlada s sklepom združila muzeja in ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Delovna mesta se ohranjajo

Ministrica je na današnji novinarski konferenci povedala, da bo šel postopek tako, da bo imenovan v. d. direktorja novega javnega zavoda. "Muzeja nadaljujeta delo do vpisa v sodni register. Delovna mesta se ohranjajo z ustanovitvijo novega javnega zavoda, gre za združitev dveh muzejev in ne za njuno ukinitev," je ob tem poudarila.

Združuje programsko in tematsko delovanje obeh muzejev

Po njenih besedah nov muzej združuje programsko in tematsko delovanje obeh muzejev. “Menimo, da je to izjemno pomembno obdobje v naši zgodovini, ki si zasluži strokovno, konkretno obravnavo.”

Odločitev za samostojen muzej slovenske osamosvojitve je bila po njenih besedah preuranjena, brez strokovnih podlag. "Zato smo ustanovili nov muzej, ki združuje, in dobili res velik javni zavod."

Glede prostorov na Poljanski cesti, ki so bili namenjeni Muzeju slovenske osamosvojitve, je ministrica pojasnila, da so bili ti pravzaprav ves čas in so še vedno namenjeni izključno Arhivu RS ter da znotraj veljavnega gradbenega dovoljenja njihova namembnost ni bila nikoli spremenjena.

Lojze Peterle obžaluje odločitev vlade, SDS poziva k preklicu te odločitve

Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Lojze Peterle je dejal, da takšno odločitev vlade obžaluje. "Poslanstvo samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve je v tem, da krepi odnos do države, ki je nastala na podlagi plebiscitarne volje za vse," je poudaril. S tem, da "postaja tako pomembna ustanova predmet politične igre, ki je v nasprotju z naravo osamosvojitve", vlada po njegovih besedah "tudi to vprašanje vključuje v okvir poglabljajoče se polarizacije", kar obžaluje. Prav tako se mu zdi "nepotrebno in neutemeljeno odpirati še eno fronto, in to tisto, na kateri smo bili Slovenci enotni".

Na izredni seji predsedstva Združenja VSO, ki jo je Peterle napovedal že dopoldne, so sprejeli izjavo, s katero "odločno protestirajo" proti odločitvi vlade, da ukine že več kot leto in pol delujoči Muzej slovenske osamosvojitve. "V zahtevni situaciji, ko se soočamo s številnimi problemi, je še bolj pomembno graditi odnos do države kot skupne vrednote," so prepričani.

Po njihovem mnenju je argument vlade, da je treba "za potrebe 'transparentnega in strateško začrtanega strokovnega dela' muzeja združiti, povsem napačen in v resnici politično motiviran argument, ki je objektivno vzeto, naperjen proti razumevanju pomena slovenske samostojnosti in državnosti". Zato pozivajo vlado, naj se nameri odpove in tako prepreči dodatno polarizacijo, v nasprotnem primeru pa bo Združenje VSO začelo izvajati akcijski načrt v obrambo osamosvojitvi Slovenije in njenih vrednot, so napovedali.

SDS: Odločitev kaže podcenjujoč pogled na ključno obdobje nastanka naše samostojne države

V SDS-u so zapisali, da "z začudenjem spremljajo, kako lahkotno in brez zadržkov vlada Roberta Goloba ukinja muzej, ki obeležuje spomin na nastanek lastne države". "Včerajšnja odločitev kaže, kako podcenjujoč in zavržen pogled na ključno obdobje nastanka naše samostojne države ima ta koalicija," so poudarili.

Muzej slovenske osamosvojitve je (bil), navajajo v odzivu, kulturni projekt, ustanovljen z namenom, da se po kriterijih muzejske stroke po 30 letih posveti slovenski osamosvojitvi kot enkratnemu dejstvu slovenske zgodovine, ki nima primere. "Ustanovljen je bil, da bi okrepili pomen lastne države, ne zato, da bi zanikali prispevke različnih ljudi, dogodkov itd. v zgodovini slovenskega naroda, pač pa zato, da se izpostavi pomen lastne državnosti, ki nas dokončno postavlja med moderne narode," so zapisali.

Poudarili so, da je bila slovenska država utemeljena na vrednotah slovenske osamosvojitve in da ne poznajo države, v kateri bi se ukinjal muzej, ki obeležuje spomin na njen nastanek.
Spomnili so, da je vlada muzej osamosvojitve ustanovila s sklepom 4. marca 2021 ter da je bil ustanovljen ob 30. obletnici razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS-ja, kar je, kot dodajajo, pomembna simbolna ločnica in hkrati v strokovnih krogih uveljavljena časovna distanca, po kateri javne institucije, zadolžene za ohranjanje premične kulturne dediščine, okrepijo svoja prizadevanja za prevzemanje gradiva od ustvarjalcev in imetnikov v svojo posest.

Kot so še zapisali, je obdobje slovenske osamosvojitve sicer res že vključeno tudi v obstoječe stalne in občasne muzejske razstave, vendar ni nikjer žarišče. Zato je argument vlade, da je potrebno za potrebe "transparentnega in strateško začrtanega strokovnega dela" muzeje združiti, po njihovem mnenju "povsem napačen argument, naperjen proti razumevanju pomena slovenske samostojnosti in državnosti".

"SDS se pridružuje protestom domoljubnih in veteranskih organizacij ter vlado poziva, da to protislovensko in protidržavno odločitev nemudoma prekliče," so še zapisali.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je nov javni zavod pozdravila

V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever so združitev muzejev v nov javni zavod pozdravili. Kot so zapisali, so to tudi sami predlagali v minulem letu.

Dodali so, da si vojni veterani, združeni v navedenih organizacijah, želijo, da bi bila osamosvojitev, vključno z vojno za Slovenijo, predstavljena čim bolj objektivno, na podlagi zgodovinsko ugotovljenih dejstev. Obdobje slovenskega osamosvajanja je neločljivi del novejše slovenske zgodovine, zato po njihovem mnenju sodi pod skupno streho Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in njegovih kustosov, muzealcev in drugih strokovnih sodelavcev. Tako bodo preprečene tudi različne zlorabe, kot je zadnji primer odtujitve najvišjih državnih odlikovanj iz muzejske zbirke, so zapisali.

Kot navajajo, je nekdanji predsednik republike Borut Pahor v svoji izjavi v minulem letu dejal, "da bo ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve politična in ne strokovna odločitev. O strokovnih razlogih predsednik in vrhovni poveljnik obrambnih sil takrat ni želel govoriti, zato smo takrat in tudi danes sklepali, da je možna popolnoma politično prikrojena razlaga prikaza dejstev v procesu osamosvajanja, kar pa nikakor ni v državotvornem in narodno tvornem interesu," so zapisali in dodali, da so zato mnenja, da naj zgodovinska stroka opravi svoje delo v skladu z znanstvenimi standardi in normativi ter objektivno postavi tudi slovensko osamosvojitev v čas in prostor.

Direktor Muzeja slovenske osamosvojitve Željko Oset pravi, da je "medijsko poročanje, da je vlada v četrtek ukinila javni zavod, netočno". "Delovanje javnega zavoda je določeno v uradnih dokumentih, zato bomo nadaljevali svoje delo strokovno, profesionalno in zakonito," je zapisal. Med prednostnimi nalogami je Oset omenil pripravo zaključnega računa za leto 2022 in program dela za leto 2023 v skladu z odločbo o financiranju, ki jo je izdalo ministrstvo za kulturo.

Muzej slovenske osamosvojitve "obstaja in deluje do združitve obeh javnih zavodov", je še zapisal. "Do takrat izvajamo vse svoje naloge, ki so določene v ustanovitvenem aktu in internih aktih, ter uresničujemo prevzete obveznosti."

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je ob združitvi muzejev ponovil besede, s katerimi je pred časom komentiral napoved združitve. Tedaj še namero združitve v nov javni zavod je označil za "nadaljevanje spominske in kulturne vojne, v kateri tabor, nekritično naklonjen Titu in komunizmu, zagovarja tezo, da je bila osamosvojitev Slovenije preprost prehod iz propadlega režima v nov režim, temu nasproti pa stoji trditev drugega tabora, da se Republika Slovenija temeljito razlikuje od Socialistične republike Slovenije".

Dežman se je zavzel za samostojen muzej in na vlado naslovil več vprašanj, med drugim, kdaj bodo javno predstavljene strokovne analize, ki naj bi zahtevale ukinitev dveh muzejev in ustanovitev tretjega. Dodal je, da bo šele po dobljenih odgovorih mogoča vsebinska razprava. "Če pa niti vlada RS-ja nima teh odgovorov, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države. In seveda zaničevanje demokratizacije, osamosvojitve in obrambe Republike Slovenije kot najvišjih dosežkov slovenske nacije," je sklenil.

Na negativen odziv dela javnosti in politike je naletela že napoved združitve muzejev. Poslanska skupina NSi-ja je takrat omenjala tudi možnost interpelacije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. Odločitev o tem bodo poslanci NSi-ja sprejeli predvidoma na seji poslanske skupine prihodnji teden. Interpelacijo lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, poslanska skupina NSi-ja jih šteje osem, zato bi za vložitev interpelacije v NSi-ju potrebovali tudi podpise poslancev SDS-a.

Ministrica Vrečko je danes komentirala tudi možnost interpelacije. Kot pravi, so v koaliciji usklajeni glede odločitve za združitev muzejev.