Raziskave v letu 2022 so pri Budanjah razkrile rimsko stavbo. Foto: NMS/Vesna Tratnik/Nejc Dolinar/Ladislav Duranka/Matija Lukić
Raziskave v letu 2022 so pri Budanjah razkrile rimsko stavbo. Foto: NMS/Vesna Tratnik/Nejc Dolinar/Ladislav Duranka/Matija Lukić

Iz Narodnega muzeja Slovenije so namreč sporočili, da so na arheološkem najdišču v Budanjah našli več predmetov, ki bi lahko razkrili lokacijo. Muzej obravnava dva sklopa najdb z območja. Prvi sklop vključuje predmete, ki jih je med letoma 2016 in 2020 odkril domačin Primož Fučka in jih predal Goriškemu muzeju. V drugi sklop pa sodijo najdbe, ki so jih med terenskim delom odkrili arheologi iz arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije.

Je govor o današnji reki Vipava?
Pri Budanjah odkriti predmeti kažejo na vojaški spopad v pozni rimski dobi, v obdobju med 3. in 5. stoletjem, ko se je odvila tudi bitka pri Mrzli reki – po mnenju nekaterih raziskovalcev bi to lahko bila današnja reka Vipava. Prav iz omenjenega obdobja so na območju izkopali tudi številne rimske novce.

Ob natančnem pregledu arheologi odkrijejo tudi tako majhne novce, kakršni so značilni za drugo polovico 4. st. Foto: NMS/Vesna Tratnik/Nejc Dolinar/Ladislav Duranka/Matija Lukić
Ob natančnem pregledu arheologi odkrijejo tudi tako majhne novce, kakršni so značilni za drugo polovico 4. st. Foto: NMS/Vesna Tratnik/Nejc Dolinar/Ladislav Duranka/Matija Lukić

Za zdaj odkrili le del območja spopada
Kustosinja za antično arheologijo rimskega obdobja Janka Istenič iz Narodnega muzeja je povedala, da je med temi največ "železnih konic izstrelkov, ki so jih rimske vojske uporabljale v pozni rimski dobi. Med njimi so konice, ki so zvite ali kažejo druge poškodbe, kakršne nastanejo, ko konica zadene tarčo. Ta podatek in razpršenost najdb po razmeroma širokem območju, okoli en kvadratni kilometer, govorita za to, da so se pri Budanjah ohranili materialni sledovi poznorimskega vojaškega spopada."

Kustosinja je dodala, da sicer domnevajo, da so odkrili le del območja spopada. Iz pisnih virov se da namreč razbrati, da je bitka potekala med Ajdovščino in vzhodneje ležečimi območji, ki se dvigajo proti prelazu na Hrušici. Budanje ležijo med Ajdovščino in Vipavo, v bližini je tudi znani dvorec Zemono.

Železne bojne nože, dolge okoli 30 centimetrov, so uporabljali v pozni rimski dobi. Foto: NMS/Vesna Tratnik/Nejc Dolinar/Ladislav Duranka/Matija Lukić
Železne bojne nože, dolge okoli 30 centimetrov, so uporabljali v pozni rimski dobi. Foto: NMS/Vesna Tratnik/Nejc Dolinar/Ladislav Duranka/Matija Lukić

A nedvomno bodo potrebne nadaljnje raziskave na terenu, da bi lahko potrdili ali ovrgli povezavo najdenih predmetov z bitko, v kateri je rimski cesar Teodozij porazil nasprotnike pod vodstvom Evgenija. Vodja raziskave Vesna Tratnik je pojasnila: "Tem bo sledila poglobljena analiza vseh najdb in z njimi povezanih podatkov. Na območju že potekajo testni izkopi, s pomočjo katerih so doslej raziskali del rimske stavbe, grobišče in raztros novcev."

Bitka pri Mrzli reki (Frigidus) se je odvijala v prvih septembrskih dneh leta 394. Cesar Teodozij, ki je vladal v Konstantinoplu, je leta 380 za državno vero razglasil krščanstvo, izzivalec Evgenij pa je želel ponovno uveljaviti poganstvo. Po poročanju antičnih piscev naj bi Teodozijevi vojski k zmagi poleg tega, da so na njegovo stran množično prestopili Evgenijevi vojaki, pomagala tudi orkanska burja, ki naj bi obračala izstreljene puščice Evgenijeve vojske.

Dva žgana in en skeletni grob
Testni izkop je med drugim razkril dva žgana grobova z več žarami in en skeletni grob. Poleg posod s posmrtnimi ostanki so bili v žarnih grobovih keramični vrčki, lončki in del amfore ter trije železni noži, ob tem pa so našli tudi približno 30 centimetrov dolg železen bojni nož, kakršni so značilni za pozno rimsko obdobje. V drugem žarnem grobu sta bila ob žari oljenka in vrček, je še povedala vodja raziskave.

Nož, osti kopij, puščična ost in zaponka. Ost kopja ima poškodbo, ki kaže, da je bila uporabljena v spopadu. Foto: NMS/Vesna Tratnik/Nejc Dolinar/Ladislav Duranka/Matija Lukić
Nož, osti kopij, puščična ost in zaponka. Ost kopja ima poškodbo, ki kaže, da je bila uporabljena v spopadu. Foto: NMS/Vesna Tratnik/Nejc Dolinar/Ladislav Duranka/Matija Lukić

Na vprašanje, ali gre pri Budanjah res za prizorišče znamenite bitke pri Mrzli reki, bi glede na predvidevanja Narodnega muzeja lahko odgovorili v roku nekaj let. V muzeju hkrati poudarjajo, da ima najdišče velik pomen v širokem mednarodnem merilu, ne glede na povezavo z omenjeno bitko. Drugih najdišč z jasnimi in na prvotnem mestu odkritimi materialnimi sledovi poznorimskega vojaškega življenja namreč ne poznamo, so še sporočili iz muzeja.

Po prelomni bitki, ki velja za zadnjo veliko rimsko državljansko vojno ...
Kot je še povedala Janka Istenič: "Z bojišč so namreč praviloma pobrali večino materialnih ostankov: najprej zmagovalci, ki so vzeli najdragocenejše predmete ali njihove dele, potem številni drugi, vključno s prebivalci v okolici. Odstranjevanje materialnih sledov spopadov se je potem nadaljevalo, še posebej na območjih intenzivnega človekovega delovanja."

Zmaga Teodozija je prinesla dokončno prevlado krščanstva, bitka pa velja tudi za zadnjo veliko rimsko državljansko vojno. Teodozij je bil sicer zadnji cesar celotnega rimskega cesarstva. Ko je leto dni po bitki pri Mrzli reki umrl, sta postala cesarja njegova sinova, en za zahodni, drugi za vzhodni del cesarstva.