To poglavje Kraljevega dela osvetljujejo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Na muzejskem vrtu odpirajo gostujočo razstavo na panelih Kraljevi kozolci z dokumentarnim gradivom arhitekta in oblikovalca. V mali dvorani Dolenjskega muzeja pa obenem odpirajo razstavo Kozolci iz sence pozabe z maketami kozolcev Damjana Popelarja.

O kozolcih, ki jih je Kralj postavljal ob bok nizozemskim mlinom na veter, je zbiral obsežno gradivo. Tega ni omejil le na Slovenijo, pač pa je iskal vzporednice tudi v drugih državah. Zanimale so ga tovrstne sušilne naprave na Japonskem, Kitajskem, Norveškem in drugje.

Razstava Kraljevi kozolci je nastala predlani ob stoletnici rojstva pionirja in utemeljitelja slovenskega industrijskega oblikovanja Nika Kralja. Predstavlja dokumentarno gradivo Kraljevega terenskega dela, zbrano med letoma 1970 in 1980. Prvič so jo postavili v muzeju na prostem Dežela kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.

V Deželi kozolcev hranijo nekaj več kot 4500 diapozitivov Kraljevega terenskega dela med kozolci, ki jih je tej ustanovi podarila njegova hči Veronika Kralj – Iglič. Arhiv je nastal med letoma 1970 in 1980, največ posnetkov je iz leta 1971, ko je pod Kraljevim vodstvom potekala raziskovalna naloga Inventarizacija kozolcev. Ta je med drugim obravnavala Gorenjsko, Ljubljano s širšo okolico, Štajersko, Dolenjsko in Koroško ter sušilne naprave na Tirolskem.

Niko Kralj, arhitekt, univerzitetni profesor in industrijski oblikovalec, se je leta 1920 rodil na Zavrhu pri Trojanah. Leta 1952 je diplomiral Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V tovarni pohištva Stol na Duplici je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje. Tam je bil zaposlen do leta 1956. Na fakulteti so ga leta 1960 imenovali za docenta. Za svoje delo je prejel več nagrad, tudi Prešernovo. V 50. letih prejšnjega stoletja je veljal za enega najvidnejših slovenskih industrijskih oblikovalcev. V Ljubljani je svojo življenjsko pot sklenil leta 2013.

Tematsko so razstavo Kraljevih kozolcev povezali s še eno z naslovom Kozolci iz sence pozabe s 14 maketami kozolcev Damjana Popelarja, ki je te sušilne naprave na terenu dokumentiral več let. Njegove makete so izjemne zaradi natančnosti pri izdelavi. "Izdelovalec je edinstven, saj njegovo delo temelji na poglobljenem terenskem delu, temeljitem izrisu objekta ter poznavanju materiala ter orodij, s katerimi izdela posamezno maketo," pravi etnologinja Dolenjskega muzeja Alenka Stražišar Lamovšek.

Tudi pisec pesmi
Ob odprtju razstave bodo premierno izvedli pesem Marinki v spomin, katere avtor je Niko Kralj. Uglasbil jo je Davorin Zupanič Turković, izvedla pa jo bosta baritonist Lucas Somoza Osterc in pianist Marko Brodarič.