Francesca Fiorani, ki deluje kot profesorica umetnostne zgodovine na Univerzi Virginia, v svoji knjigi ne poda odgovora na vprašanje, kje naj bi italijanski renesančni umetnik Leonardo da Vinci naslikal svojo Bitko pri Anghiariju. Umetnostna zgodovinarka je zapisala tudi, da pripravljalne skice in risbe za omenjeno delo obstajajo, ni pa nobenih dokazov za obstoj same slike.

Do pred kratkim je veljalo prepričanje, da je Leonardova freska skrita za zidom s poslikavo slikarja in umetnostnega zgodovinarja Giorgia Vasarija v Salonu dei Cinquecento v Palazzo Vecchio. Odkritje črne barve marca 2012, podobne tisti na znameniti Leonardovi sliki Mona Liza, je vzbudilo novo upanje, da je freska morda res skrita za zidom z Vasarijevo poslikavo. A Francesca Fiorani trdi, da pigment v resnici ni enak, kot ga je Leonardo uporabil pri Moni Lizi.

Dolgoletna prizadevanja za odkritje znamenitega dela
Tudi italijanski bioinženir in diagnostik umetnin Maurizio Seracini je med tistimi, ki so prepričani, da je Leonardovo veliko delo v Palazzu Vecchio. Leta 2008 je njegov lov za izgubljeno fresko posnel National Geographic. Seracini, ki deluje na Centru za interdisciplinarno znanost za umetnost, arhitekturo in arheologijo v San Diegu, se z znamenito Leonardovo stvaritvijo ukvarja že od leta 1975. Takrat se je tudi prvič pojavila domneva, da je Vasari – namesto da bi jo preslikal – to fresko skril za zid.

Seracinijeva raziskava je bila leta 1977 ustavljena, vendar so jo pozneje znova obudili. Stroka je bila namreč prepričana, da se je Leonardova Bitka pri Anghiariju ohranila, in tako so pod Seracinijevim pritiskom leta 1979 tudi porušili dva kvadratna metra zidu z Vasarijevo poslikavo. Vendar na veliko razočaranje niso tam našli ničesar.

Stvaritev je tako vsa leta znana zgolj po skicah in kopijah, glede izvirnika pa je dolgo veljalo prepričanje, da izgubljen in da je bil žrtev Leonardove odločitve, da opusti tehniko slikanja na moker omet. Umetnik naj bi namreč v Palazzu Vecchio slikal z oljnimi barvami neposredno na suh mavec. Tako kot znamenita Zadnja večerja v Milanu se je slika kmalu začela luščiti, dodatno škodo pa je naredila še nevihta, ki je poškodovale tedaj še nedokončano stavbo. Leonardo je nato delo opustil in odšel v Milano.

Načrtovano delo še enega velikana italijanske renesanse
S fresko Bitka pri Anghiariju so želele Firence zaznamovati zmago nad Milanom 29. junija 1440. Kipar Benvenuto Cellini (1500–1571) je Leonardovo stvaritev opisal kot "prelomno mojstrovino", ki jo mora vsak umetnik videti in proučiti. Florentinski slikar Anton Francesco Doni pa je leta 1549 v pismu prijatelju iz Benetk Leonardovo fresko opisal kot "čudežno".

Zanimivo je, da naj bi po prvotnem načrtu nasprotno steno salona krasila Michelangelova freska Bitka pri Cascini, vendar se ta ni niti lotil tega načrtovanega dela, še piše Ansa.