Trčenju drobcev je sledila več kot tisočletje dolga ledena doba oz. hladnejše obdobje, ki je pripeljalo do izumrtja številnih živalskih vrst, obenem pa do razvoja poljedelstva in s tem civilizacij na rodovitnem polmesecu.

Koledar, ki je vrezan v monumentalne kamnite bloke krožno zasnovanega kompleksa, ki je datiran v 10. in 9. tisočletje pred našim štetjem, bi bil lahko najstarejši tovrstni spomenik na svetu. Na velikih kamnih so vrezani zapleteni simboli, s katerimi so po domnevah znanstvenikov dokumentirali drobce kometa, ki so pred približno 13.000 leti treščili v Zemljo. Svoje izsledke so po poročanju portala Art News 24. julija objavili v študiji v reviji Time and Mind.

Verjetno najstarejši lunarno-solarni koledar na svetu
Kot razlagajo znanstveniki, simboli v obliki črke V ponazarjajo posamezen dan. Na enem od monolitov znaki ustrezajo 365-dnevnemu solarnemu koledarju. Sestavljen je iz 12 luninih mesecev, ob teh pa je še 11 dodanih dni, ki s posebnimi razmejitvami nakazujejo na poletni solsticij. Ob teh so dodatni simboli, ki bi lahko ponazarjali božanstva. Znanstveniki so prepričani, da so ponazorjene tako sončne kot lunine faze, kar pomeni, da lahko govorimo o najstarejšem lunarno-solarnem koledarju na svetu.

Hladno obdobje, ki mu je sledil razcvet civilizacij
Trku kometa je sledila manjša ledena doba, ki je trajala več kot tisočletje in pomembno predrugačila floro in favno dela evrazijske celine. Številne velike živali so izumrle, zaradi kritičnega zmanjšanja števila lovnih živali pa je sledil, podobno kot na več koncih sveta, prehod k nabiralništvu in poljedelstvu. Za razvoj poljedelstva je poznavanje nebesnih zakonitosti in letnih časov bistveno, saj je treba temu prilagajati obdelavo zemlje in načrtovanje dejavnosti. S tem pa je povezan tudi razvoj astronomskega znanja.

Kot je pokazala nekoliko starejša raziskava, ki je bila leta 2021 objavljena v publikaciji Earth Science Reviews, so kot posledica padca fragmentov kometa zacvetele civilizacije na območju današnjega Egipta, Iraka, Sirije in Libanona. Kot se zdi, bi ideogrami, na enem od monolitov lahko ponazarjali prav meteorski roj, iz katerega naj bi izvirali omenjeni fragmenti, meteorski dež pa je trajal 27 dni.

Skrivnostni Göbekli Tepe
Göbekli Tepe je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji, s katerim si znanstveniki že desetletja belijo glave. Veliko vprašanj ostaja nerazrešenih, vključno z vlogo struktur, kompleks je presenetljiv tudi v tem, da so monolitne strukture za obredne namene postavili lovci in nabiralci, ki še niso bili stalno naseljeni. Najdišče leži na višini 760 metrov nadmorske višine.