Na najdbo so izraelski arheologi naleteli med izkopavanji v bližini starodavnega tempeljskega griča, kjer je danes locirana tudi za muslimane sveta mošeja Al Aksa zunaj obzidanega Starega mesta.

Zlat uhan sestavlja štiri centimetre dolg obroček z ovnovo glavo, rokodelska tehnika pri njegovi izdelavi pa je konsistentna z zlatnino zgodnjega helenističnega obdobja med 3. st. pr. n. št. in zgodnjim 2. st. pr. n. št. Gre za obdobje med osvajalskim pohodom Aleksandra Velikega, ki je osvojil Jeruzalem, pa do judovskega upora proti poganskim vladarjem iz biblične knjige Makabejcev, so navedli izraelski raziskovalci.
"To je prvi najden zlat uhan iz helenističnega obdobja v Jeruzalemu sploh," je pojasnil profesor arheologije Yuval Gadot z Univerze v Tel Avivu. Takšen nakit so nosile premožne ženske in moški, lastnik uhana pa je bil bodisi Grk bodisi "heleniziran Jud", je pojasnil.
"Uhan bomo povezali z drugimi najdbami in morda bomo skupaj sestavili boljše razumevanje preteklosti Jeruzalema, njegovih preteklih prebivalcev in njihovega vedenja in navad," je sklenil Gadot.