Ostanke so odkrili na območju reke Upano, pod vznožjem vulkana, ki je sicer prebivalce oskrbel z bogato zemljo, a je nemara tudi povzročil uničenje tega obsežnega naselja. Medtem ko so znana starodavna mesta v visokogorju Južne Amerike (na primer Machu Picchu v Peruju), je do zdaj nekako veljalo, da ljudje v Amazoniji živijo le nomadsko ali v majhnih naseljih.

Osupljivo omrežje cest in kanalov
Težko je natančno oceniti, koliko ljudi je sočasno živelo v tem na novo odkritem kompleksu mest, a znanstveniki ocenjujejo, da zagotovo 10.000, če ne celo 100.000. Hiše in trge pa je povezovalo osupljivo omrežje cest in kanalov.

"To je starejše od vseh drugih najdišč, ki jih poznamo v Amazoniji. Imamo evropocentrični pogled na civilizacijo, vendar to kaže, da moramo spremeniti našo predstavo o tem, kaj sta kultura in civilizacija," je po pisanju BBC-ja dejal profesor Stephen Rostain, vodja raziskav pri francoskem Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, ki je vodil tudi raziskavo v Ekvadorju. Soavtor raziskave Antoine Dorison je dodal, da odkritje "spreminja naš pogled na amazonske kulture. Večina ljudi si predstavlja majhne skupine, verjetno gole, ki živijo v kočah in obdelujejo ledino – to kaže, da so starodavni ljudje živeli v zapletenih urbanih družbah."

Uporaba tehnologije zračnega laserskega kartiranja
Arheologi so izkopavanja združili s pregledovanjem 300 kvadratnih kilometrov obsegajočega območja z uporabo laserskih senzorjev, nameščenih na letalu, s katerimi lahko so identificirali ostanke mesta pod gostimi rastlinami in drevesi. S to tehnologijo zračnega laserskega kartiranja (LiDAR) so odkrili 6000 pravokotnih ploščadi, ki merijo približno 20 metrov krat 10 metrov in so visoke dva do tri metre. Razporejene so v skupine po tri do šest enot okoli trga z osrednjo ploščadjo. Po mnenju znanstvenikov so mnoge izmed njih služile kot domovanja, nekatere pa so bile namenjene izvajanju obredov. Eden izmed kompleksov na območju najdišča Kilamopu je vključeval tudi ploščad površine 140 metrov krat 40 metrov.

Zgrajene so bile tako, da so zarezane v hribe, na vrhu pa je ploščad iz zemlje. Mreža ravnih cest in poti je povezovala številne izmed teh ploščadi, ena izmed cest je bila dolga kar 25 kilometrov. Po Dorisonovih besedah so bile te ceste najbolj osupljiv del raziskave. "Cestno omrežje je zelo sofisticirano. Razteza se na velikih razdaljah, vse je povezano. In vključuje prave kote, kar je zelo impresivno," je dejal in pojasnil, da je veliko težje zgraditi ravno cesto kot tisto, ki se prilega pokrajini. Prepričan je, da so imele nekatere od teh struktur "zelo močan pomen", morda povezan s slovesnostjo ali verovanjem.

Arheologi so identificirali tudi nasipe z jarki na obeh straneh naselbine, za katere menijo, da so bili kanali, ki so pomagali upravljati obilico vode. Prepoznali so tudi znake ogroženosti družbe, nekateri jarki so namreč ovirali vhode v naselja in so lahko dokaz, da so tamkajšnje prebivalce ogrožali drugi.

Po 25 letih sklenjena celovita raziskava
Raziskovalci so sicer prve dokaze o obstoju mesta našli že v 70. letih minulega stoletja, a je bila po 25 letih dela šele zdaj zaključena celovita raziskava. Ta je razkrila veliko in kompleksno družbo, ki je nemara celo večja od dobro znanih majevskih družb v Mehiki in Srednji Ameriki. "Predstavljajte si, da ste odkrili drugo civilizacijo, kot so bili Maji, a s popolnoma drugačno arhitekturo, rabo zemlje, keramiko," je dejal José Iriarte, profesor arheologije na Univerzi v Exeterju, ki sicer ni sodeloval v raziskavi. Po njegovih besedah so nekatere najdbe "edinstvene" za Južno Ameriko, kot so denimo osmerokotne in pravokotne ploščadi, razporejene ena ob drugi. Skupnosti so bile očitno dobro organizirane in medsebojno povezane, glede česar Iriarte izpostavlja dolge ugreznjene ceste med naselji.

Koruza, sladki krompir in chica
O tamkajšnjih prebivalcih in o njihovih družbah vsaj za zdaj ni znanega veliko. Na območjih ploščadi so odkrili tudi vdolbine in ognjišča, pa vrče, kamne za mletje rastlin in sežgana semena. Ljudje, ki so naseljevali območji Kilamope in Upano, so se verjetno večinoma ukvarjali s kmetijstvom. Prehranjevali so se s koruzo in sladkim krompirjem ter verjetno pili vrsto sladkega piva, imenovano chicha.

Rostain je za BBC povedal še, da so ga na začetku kariere posvarili pred temi raziskavami, ker so znanstveniki verjeli, da v Amazoniji ni živela nobena starodavna skupina. "Ampak sem zelo trmast, zato sem to vseeno naredil. Zdaj moram priznati, da sem zelo vesel, da sem prišel do tako velikega odkritja," je še dejal. Naslednji korak za raziskovalce je razumevanje, kaj je na sosednjem območju, ki obsega 300 kvadratnih kilometrov in še ni raziskano.