Pod katedralo Notre Dame, ki datira v 12. stoletje, so izkopavanja začeli predvsem iz preventivnih razlogov. Treba je bilo namreč preveriti stabilnost tal pred postavijo zidarskega odra, ki bo nujen za obnovo sto metrov visokega, lesenega strešnega slemena.

"Pod tlemi transepta je ležala najdba velikega znanstvenega pomena," je ugotovila ministrica za kulturo Roselyne Bachelot. Izkopavanja na tem področju so zato podaljšali do 25. marca. (Časa pa v nobenem primeru ni veliko: ponovno odprtje obnovljene katedrale je predvideno za leto 2024.)

Najdišče je pod plastjo tlakovcev iz 18. stoletja, ampak nižje plasti razkrivajo ostanke gradnje v 14., morda celo v zgodnjem 13. stoletju, je prve ugotovitve stroke povzela ministrica.

Christophe Besnier iz narodnega arheološkega inštituta je pojasnila, da so v sarkofag, ki je človeške oblike, ampak udrt zaradi teže kamenja, že potisnili "majhno kamero, ki je pokazala ostanke tkanine in organske fragmente, na primer delce las in rastlin." "To, da je v sarkofagu še vedno rastlina, pomeni, da je notranjost zelo dobro ohranjena". Polaganje listja na obraz je bila ustaljena praksa pri pokopavanju verskih dostojanstvenikov.

Arheologi sklepajo, da je svinčeni sarkofag najverjetneje pripadal visokemu dostojanstveniku; če res datira v 14. stoletje, kar je zelo mogoče, imajo v rokah spektakularno najdbo.

Poleg grobnice so našli tudi dele pobarvanih skulptur, ki so bili v 13. stoletju del korne pregrade (to je arhitekturni element, ki ločuje oltar in glavno cerkveno ladjo).

Neposredno pod tlemi katedrale so našli tudi veliko jamo, ki je najbrž tam zevala že vse od leta 1230, ko so Notre Dame, enega najstarejših primerkov francoske gotike, še gradili.

850 let na Île de la Cité
Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint-Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. Stavba, ki je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja, spada med najdragocenejše spomenike evropskega stavbarstva. Katedrala je dala ime tudi eni izmed največjih francoskih literarnih mojstrovin – Notredamskemu zvonarju Victorja Hugoja iz leta 1831.

Pred moderno dobo je Notre-Dame imela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katoličanom. Obe svetovni vojni je prestala večinoma nepoškodovana. Do požara leta 2019 je bila eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo je obiskalo veliko več kot 10 milijonov obiskovalcev.

Čeprav je v požaru zgorelo celotno ostrešje gotske cerkve, so gasilci plamenom preprečili, da bi požrli celo zgradbo.