To je 342 pisem, ki jih hranijo v arhivu Case Buonarroti v Firencah. Vsa pisma je napisal Michelangelo, med njimi je nekaj dopisnih pisem, v katerih je obveščal najvidnejše ljudi tistega časa, od papeža Klementa VII. do francoske kraljice Katarine Medičejske. Pisal je tudi pesnici Vittorii Colonna, zgodovinarju Benedettu Varchiju, znano je njegovo dopisovanje slikarjem in biografom Giorgiem Vasarijem, ki je Michelangela neznansko cenil, in Sebastianom del Piombom.

Vseh 342 pisem, ki jih v Buonarrotijevem arhivu hranijo v sklopih IV in V, so restavrirali in digitalizirali. Pisma so del precej obsežnega arhivskega gradiva, povezanega z Michelangelovim življenjem, z več kot 25.000 dokumeti. Tudi zahvaljujoč tovrstnemu gradivu je življenje enega najbolj cenjenih renesančnih umetnikov razmeroma dobro poznano. Proučevalci njegovega življenja in umetnosti vedo tudi take podrobnosti, kot kaj je jedel in koliko je zapravil za oblačila.

Velikan renesančne umetnosti
Michelangelo Buonarroti se je rodil leta 1475 v Cepreseju. S 13 leti se je začel učiti v Ghirlandaiovi delavnici v Firencah. Od leta 1489 je v krogu umetnikov na medičejskem dvoru spoznaval antično plastiko in se humanistično izobrazil. V Firencah je izklesal verjetno svoje najslavnejše kiparsko delo, monumentalni simbol mesta – Davida.

Od leta 1505 je v Rimu po naročilu papeža Julija II. izdeloval njegovo grobnico, vendar je moral delo velikokrat prekiniti zaradi drugih nalog, predvsem zaradi poslikave stropa Sikstinske kapele. Nagrobnik je tako delal kar 40 let, na koncu pa je bil v skromnejši obliki postavljen leta 1547 v rimski cerkvi sv. Petra v vezeh.

Strop Sikstinske kapele je poslikal med letoma 1508 in 1512, nanj pa naslikal devet prizorov iz Stare zaveze. Po letu 1516 je po naročilu papeža Leona X. v Firencah zasnoval medičejsko kapelo v cerkvi San Lorenzo, ki velja za enega njegovih najveličastnejših dosežkov. Od leta 1547 je kot glavni arhitekt bazilike sv. Petra projektiral osrednji cerkveni prostor s kupolo. Izdelal je tudi načrt za glavni trg na Kapitolu. V tlak je zarisal elipso, sredi trga pa stoji kip rimskega cesarja Marka Avrelija.

Michelangelo je umrl leta 1564 v Rimu v častitljivi starosti 88 let. Njegovo truplo so prinesli v Firence, kjer so ga na njegovo lastno željo pokopali v baziliki Santa Croce.