Tokratni festival Retrofest: dnevi sodobne zgodovine je drugi po vrsti in organizatorji – Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, njegovo Središče za javno zgodovino ter Združenje Retrospektive – stremijo k temu, da to postane vsakoletni dogodek z mednarodno udeležbo. Takšni dogodki so namreč v tujini že ustaljeni, omogočajo pa, da zgodovinarji, raziskovalci in drugi strokovnjaki svoje novejše izsledke, publikacije in razprave predstavijo širši javnosti ter skupaj z njo osvetlijo izbrano tematiko. Letos se bodo posvečali prihajajoči 80. obletnici konca druge svetovne vojne, njenim posledicam in vplivu.

Druga svetovna vojna je namreč sprožila geopolitične spremembe, ki še danes vplivajo na svetovni red. Po koncu je bila Evropa v ruševinah, prebivalstvo je bilo prisiljeno v migracije, pojavljali so se povračilni obračuni. Sčasoma se je stanje reda in miru znova vzpostavilo, gospodarstvo se je začelo obnavljati in sodelovanje med državami je pozneje pripeljalo do ustanovitve Evropske unije. Hkrati je ta vseobsegajoča vojna sprožila znanstveni in tehnološki napredek, pospešila dekolonizacijo, okrepila boj za človekove pravice in emancipacijo ter spodbudila vzpostavitev mednarodnih institucij, kot so Združeni narodi. Tudi po 80 letih se svet še vedno spoprijema s posledicami tega konflikta.

Še vedno odkrivajo nove plasti in poglede
Po 80 letih in desetletjih proučevanja zgodovinarji torej še odkrivajo nove vidike in spoznanja iz tega obdobja? "Seveda, kljub obsežnim raziskavam in dokumentiranju druge svetovne vojne, še vedno odkrivamo nove plasti in poglede. Na eni strani se nam odpirajo novi arhivi in viri, ki šele zdaj postajajo dostopni, na drugi pa tehnologija, ki nam omogoča bolj interdisciplinaren pristop. Poleg tega nas tudi aktualne razmere silijo, da že znana dejstva in dogodke analiziramo iz drugačnih zornih kotov, jim dodajamo nove dimenzije in globlji pomen," odgovarja Kornelija Ajlec, predstojnica oddelka za zgodovino in članica organizacijskega odbora Retrofesta 2024.

Na Retrofestu se bodo osredotočali na posledice te vojne, ki jih še vedno čutimo. Še posebej pomembno je po besedah zgodovinarke Ajlec govoriti o kolektivnih travmah, ki jih države Vzhodne Evrope nosijo s seboj in jih prenašajo v širši evropski prostor. "Te izkušnje – sovjetska dominacija, prisilne migracije, kolektivna krivda in povojne čistke – so močno zaznamovale njihov odnos do Evropske unije, sprave in politične stabilnosti. Ko odpremo pogovor o teh travmah, ustvarjamo prostor za širši dialog o skupnih vojnih izkušnjah in represiji, kar prispeva k boljšemu razumevanju evropske zgodovine," je prepričana.

Ta razprava pa ni pomembna zgolj za obravnavo preteklosti, ampak ima tudi neposreden vpliv na današnje geopolitične odnose. "Sodobni konflikti, zlasti v Jugovzhodni Evropi, Rusiji in Ukrajini, so še vedno prežeti s spomini na preteklost in nerešenimi ranami. Razumevanje teh travm lahko pomaga oblikovati politike, ki temeljijo na spravi in preprečevanju novih konfliktov," je dodala.

Raziskave, predstavljene na širši javnosti razumljiv način
Kakšen je pomen takšnih zgodovinskih festivalov? "Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo zgodovinarji primarno pedagogi, ki smo hkrati raziskovalci. Izobražujemo tako največje število bodočih učiteljev kot tudi največje število raziskovalcev zgodovine v Sloveniji. Zato je za nas pomembno, da imajo naši študenti priložnost tudi osebno spoznati avtorje – tako slovenske kot tuje –, katerih dela prebirajo v okviru študija," pojasnjuje predstojnica oddelka Ajlec.

Pravi, da se držijo načela, da raziskovanje ne more ostati le v arhivih in kabinetih ter da ne sme biti namenjeno zgolj dokazovanju znotraj akademskih krogov. "Če zgodovina res služi kot učiteljica življenja, je naša naloga, da jo prenesemo med ljudi. Zavezali smo se konceptu javne zgodovine (Public History), kar pomeni, da želimo svoje raziskave predstaviti širši javnosti na razumljiv in dostopen način. To smo dosegali v preteklosti z različnimi oblikami – od potujočih razstav do videoprispevkov in poljudnih člankov –, zdaj pa tudi z dinamičnimi diskusijami na Retrofestu. Naš cilj ni ponuditi zgolj suhoparne predstavitve prispevkov v klasičnem formatu, temveč živahno izmenjavo perspektiv med štirimi ali petimi strokovnjaki na določeno temo. Ključna je diskusija, v kateri se soočajo različni pogledi in interpretacije, kar ustvarja edinstveno vzdušje," je še poudarila.