Pogled na obnovljeno notranjost romanskega palacija, torej stanovanjskega dela celjskega Starega gradu. Foto: Zavod Celeia Celje
Pogled na obnovljeno notranjost romanskega palacija, torej stanovanjskega dela celjskega Starega gradu. Foto: Zavod Celeia Celje

Pod, vrata, okna, kritina in omet
V sklopu obnove so zamenjali pod, vrata, okna ter strešno kritino, popravili so dotrajan omet, pri vseh delih pa so v sodelovanju s strokovnjaki poskrbeli za ohranitev avtentične vedute enega najpomembnejši srednjeveških gradov v Sloveniji, so sporočili z Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, ki je upravljavec gradu.

Za izvedbo del je bil z naročilom male vrednosti izbran izvajalec Karbo storitve s.p. Upravljavec gradu in Mestna občina Celje sta delna finančna sredstva za dela pridobila s prijavo na javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo bo projekt obnove sofinanciralo v dveh letih, in sicer za 48 odstotkov skupne vrednosti.

Celjski grad je današnjo podobo dobil, ko so ga prevzeli grofje Celjski – dinastija, ki se je končala s smrtjo zadnjega moškega potomca, Ulrika II. (1406–1456). Foto: BoBo
Celjski grad je današnjo podobo dobil, ko so ga prevzeli grofje Celjski – dinastija, ki se je končala s smrtjo zadnjega moškega potomca, Ulrika II. (1406–1456). Foto: BoBo

Najprej le palacij in obzidje
Stari grad Celje je v pisnih virih mogoče prvič zaslediti leta 1323. Prvotna podoba gradu je bila bistveno skromnejša, sprva je obsegal namreč le romanski palacij z obzidjem. Šele Friderik I. je ob vselitvi temeljito spremenil grad in ga povečal v stanovanjsko rezidenco. Okoli leta 1400 sta bila na vzpetini zgrajena še obrambni oziroma Friderikov stolp in obrambno obzidje, ki sta ohranjena vse do danes.