Dve od teh treh del sta bili del ogromne umetniške zbirke Corneliusa Gurlitta, ki jo je davčni inšpektor po golem naključju leta 2012 odkril v možakovem stanovanju v Münchnu. Gurlittov oče Hildebrand je bil namreč v času druge svetovne vojne trgovec z umetninami: za nizke vsote je kupoval in kopičil umetnine, ki so po nacističnih merilih veljale za "degenerirane".
"Nemci se zavedamo, da ne bomo nikoli nadoknadili vsega gorja"
Nemška ministrica za kulturo Monika Grütters je na slovesnosti ob predaji v Berlinu izjavila, da je vrnitev majhen, a pomemben korak v pravo smer. "Nemci se zavedamo svojih preteklih grehov in vemo, da ne bomo mogli nikoli nadoknaditi vsega gorja. Toda vsaj vračanje takih umetnin je majhen, a pomemben in nujen korak v smer pravice na zelo zamejenem področju."
Pravnukinja lastnika slik, pariškega odvetnika in zbiratelja Armanda Dorvilla, je po lastnih besedah "ganjena" nad to vrnitvijo. "Če bi slike lahko govorile, bi popisale celo svojo pot – povedale bi nam ogromno o krajah, ropih in nepoštenih odkupih, pa tudi, kaj se iz tega lahko naučimo." Za trud pri iskanju zakonitih lastnikov se je zahvalila nemški vladi, tudi zato, ker januarja zaznamujemo 75-letnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz. "Izpolnjujete obvezo, da boste spomin ohranili živ. Simbolično je, da se ta vrnitev dogaja ravno na 75. obletnico osvoboditve Auschwitza."
Sliki iz Gurlittove zbirke sta akvarel Dama v večerni obleki in olje na platnu Portret dame, deli umetnika Jean-Louisa Foraina. Tretje delo je risba Constantina Guysa z naslovom Amazonka na konju; do zdaj je bila v zasebni lasti.
Prodaja, od katere niso imeli ničesar
Vse tri slike so bile prvotno Dorvillove. Odvetnik se je junija 1940 zatekel na svoje posestvo v departmaju Dordonja, ki takrat še ni bil del okupirane Francije. Približno leto dni pozneje je umrl. Ko je Francija sprejela protisemitsko zakonodajo, so bili njegovi dediči slike prisiljeni prodati na dražbi v Nici leta 1942. Iz dokumentacije ni jasno, kdo je dela odkupil, jasno pa je, da družina denarja od prodaje ni videla – stekel se je v blagajno Vichyjevske Francije.
Srečna trinajstica
Dan po smrti Corneliusa Gurlitta v letu 2014 je Muzej umetnosti v Bernu – in z njim ves svet – izvedel, da je ustanova edini dedič zbirke, v kateri je bilo 1500 del, tudi taka s podpisi Pabla Picassa in Henrija Matissa. Do danes se je v roke zakonitih dedičev vrnilo že trinajst "Gurlittovih" del.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje