Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je izrazil obžalovanje nad turško odločitvijo. "Hagija Sofija ima močno simbolno, zgodovinsko in univerzalno vrednost," je poudaril ob tem, so zapisali na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje.

Sorodna novica Turčija: Sodišče odprlo pot, da bo Hagija Sofija spet mošeja, ne več muzej

Tudi Francija obžaluje to odločitev turških oblasti, je sporočil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian. "Treba je ohraniti integriteto tega verskega, arhitekturnega in zgodovinskega dragulja, simbola svobode veroizpovedi, strpnosti in raznolikosti, vpisanega na Unescov seznam kulturne dediščine. Hagija Sofija mora še naprej predstavljati pluralnost in raznolikost verske dediščine, dialoga in strpnosti," je poudaril, piše na spletni strani francoskega zunanjega ministrstva.

"Razočarani smo nad odločitvijo turške vlade, da spremeni status Hagije Sofije," je povedala tiskovna predstavnica ameriškega State Departmenta Morgan Ortagus. Ob tem je pozvala k enakopravnemu dostopu do znamenitosti za vse obiskovalce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Unescovega "zunanjega" mnenja ne upoštevajo
Organizacija ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), ki je v petek Turčijo pozvala, naj Hagije Sofije ne spremeni v mošejo, in ji predlagala dialog pred vsakršno odločitvijo, odločitev Turčije globoko obžaluje. Hagija Sofija je sicer na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Iz tujine je bilo slišati številna opozorila, da bi moral spremembo v mošejo odobriti vsaj Unesco, a turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je poudaril, da je odločitev o prihodnosti Hagije Sofije povsem notranja zadeva Turčije.

Nacionalizem in vplivi na sodstvo?
V Grčiji so spremembo statusa Hagije Sofije v mošejo označili za "veliko provokacijo celotnega civiliziranega sveta". "Nacionalizem, ki ga kaže Erdogan, pelje njegovo državo šest stoletij v preteklost," je sporočila grška ministrica za kulturo Lina Mendoni. Odločitev turškega sodišča po njenih besedah potrjuje, da v Turčiji ni neodvisnega sodstva.

Osuplost nad odločitvijo turških oblasti so izrazili tudi v Ruski pravoslavni cerkvi. "Skrbi milijonov kristjanov niso slišali," so sporočili.

Še naprej odprta tudi za nemuslimane
Vrhovno turško upravno sodišče je v petek nekdanji carigrajski katedrali Hagiji Sofiji odvzelo status muzeja, s čimer je odprlo pot k temu, da bi lahko znova postala mošeja. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je kmalu zatem podpisal odlok, s katerim je zgradbo odprl za muslimanske molitve.

Prve molitve bodo v mošeji 24. julija, je napovedal. Dodal je, da bodo vrata Hagije Sofije "tako kot vse naše mošeje odprta za domačine in tujce, za muslimane in nemuslimane".

Razveljavitev Atatürkovega odloka
Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu.
Zgrajena je bila pred 1500 leti, nato je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja. Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej in tako je ostalo do danes.

"Sodišče je popravilo napačno odločitev izpred 86 let," je včeraj komentiral Selami Karaman, odvetnik združenja, ki je vložilo pobudo za razveljavitev odločitve Atatürkove vlade. Združenje je trdilo, da je Atatürkov podpis ponarejen in da zato odločitev ne velja.

Turška posvetna opozicija je bila odločno proti spremembam, saj dosedanji status Hagije Sofije razume kot nekakšen simbol turške posvetne ustave. Agenda, ki jo Erdoganu že dolgo očitajo, je končanje Atatürkovega laicizma in posledična reislamizacija Turčije. "Mošejizacija" Hagije Sofije je s tega vidika voda na njegov mlin.

V Turčiji so v zadnjih letih mošeje ponovno že odprli v dveh stavbah, nekoč cerkvah, prav tako posvečenih Sveti modrosti – v Izniku in Trabzonu.