Stoto obletnico odkritja grobnice faraona Tutankamona bodo zaznamovali tudi v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), in sicer danes ob 18. uri z dogodkom Stoletje zlatega faraona. Na dogodku bo Frelih, kustos SEM-a in arheolog, "z manjšo priložnostno razstavo razgrnil zgodbo o odkritju grobnice faraona Tutankamona in predstavil, kako smo Slovenci spremljali senzacionalno raziskovanje v Dolini kraljev."

Po besedah Marka Freliha je bil Tutankamon "medijska zvezda brez selfijev." Svetovna javnost je od samega začetka spremljala odkritje Tutankamonove grobnice.

"Samo štiri leta po katastrofalni zapuščini prve svetovne vojne so bile senzacionalne novice iz Doline kraljev zelo dobrodošle za ustvarjanje pozitivnega pogleda na prihodnost. V dobi, ko sta v medijskem prostoru prevladovala le časopis in radio, je Tutankamon kmalu zavzel vidno mesto," poudarja Frelih.

Medijsko pozornost je držal v napetosti predvsem zaradi skrivnostnega pojava, znanega kot faraonovo prekletstvo. Številni članki so poročali o nenavadnih okoliščinah, v katerih so umirali ljudje, povezani z odkrivanjem grobnice. "Tutankamon je obdržal status svetovne ikone celo stoletje," še pravi.

Jure in mumija. Zgodba ljubljanske mumije
Na ogled bodo tudi izbrana literatura o Tutankamonu in predmeti, ki so nastali pod vplivom t. i. tutomanije. Obenem bo odprta razstava ilustracij, ki so nastale za dokumentarno slikanico Jure in mumija. Zgodba ljubljanske mumije avtorjev Vesne Kamin Kajfež in Tomislava Kajfeža ter ilustratorja Jureta Engelsbergerja.

"Ko so mumijo postavili na ogled ljubljanskim meščanom, je vzbudila veliko zanimanje in navdušenje javnosti, o njej so pisali v dnevnem časopisju kot o veliki atrakciji," sta zapisala avtorja slikanice.

Slikanica predstavi zgodbo o Antonu Lavrinu, enemu prvih raziskovalcev starodavne civilizacije ob Nilu. Na razstavi bo na ogled 22 originalnih ilustracij in skice procesa nastajanja slikanice.

Na ogled do 18. decembra.