Na slovesnosti je bila navzoča tudi Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.

"Vesela in ponosna sem, da je Bojan Stupica dobil spomenik v HNK-ju, ker je vendarle izjemno prispeval k razvoju gledališča, čeprav je bil tukaj samo tri leta. A je tu pustil dušo, srce in vse svoje znanje", je dejala ministrica. Današnji dogodek je "tudi dobra popotnica slovenski skupnosti, da je njihova samozavest zrasla in se počutijo še bolj sprejeti v Zagrebu".

Na slovesnosti v HNK-ju je bila tudi hrvaška ministrica za kulturo in medije Nina Obuljen Koržinek, ki je novinarjem povedala, da odkritje doprsnega kipa predstavlja lepo gesto in pobudo slovenske skupnosti in HNK-ja. "Vesela sem doprsnega kipa, ki bo ostal lep spomin na opus in velik prispevek Bojana Stupice hrvaškemu gledališču, a tudi kot živa priča povezav med Hrvaško in Slovenijo," je povedala hrvaška ministrica.

Navzoče na prireditvi je nagovoril tudi Darko Šonc, dolgoletni predsednik Slovenskega doma, ki je poudaril, da si danes ni mogoče predstavljati zagrebškega gledališča brez Stupice. Kot je dodal, je bil tudi Stupica svoj čas član Slovenskega doma v Zagrebu.

Stupica je pustil neizbrisen pečat na gledališkem področju v Zagrebu, čeprav je bil direktor HNK-ja nekaj manj kot tri leta, med letoma 1955 in 1957. Bil je tudi predavatelj na zagrebški Akademiji za gledališko umetnost.

Bojan Stupica (1910–1970) je v Ljubljani študiral arhitekturo. Ko je začel obiskovati gledališča po Evropi, se je v celoti zapisal gledališkemu svetu. V mlajših letih je tudi igral, pozneje pa se je posvetil režiji. Od svoje prve režije leta 1931 do zadnje leta 1970 je na slovenske, makedonske, hrvaške in srbske odre postavil 116 predstav in štirinajst predstav v Pragi, Budimpešti, Moskvi, Baslu in na Dunaju.

Ministrica se je pred odkritjem doprsnega kipa v HNK-ju srečala s predstavniki Slovenskega doma v Zagrebu. Pogovarjali so se o popotresni obnovi prostorov Slovenskega doma, ki stoji v središču Zagreba. Uničujoči potres je povzročil največ škode marca lani.

Slovenci v Zagrebu si prizadevajo, da bi postali tudi lastniki prostorov, v katerih je Slovenski dom. Ministrica je spomnila, da obstaja možnost odkupa ali celo podaritve teh prostorov glede na operativni program hrvaške vlade za narodnostne manjšine do leta 2024. Napovedala je, da bo slovenska vlada v dvostranskih srečanjih spomnila hrvaške kolege na ta program.

Poudarila je tudi potrebo, da bi odprli čim več prostora za vključitev mladih v delovanje Slovenskega doma v Zagrebu. Kot je dejala, je predlagala, da bi mlade vključili v pripravo časopisa slovenske manjšine na Hrvaškem Novi odmev kot tudi v vodstvo društva. "Vključitev mladih je nujna, če želi skupnost preživeti," je še opozorila.