Čaščenje mističnega jagnjeta (nizozemsko Het Lam Gods), kakor je poimenovan oltar, v širši javnosti znan kot Gentski oltar, sta Hubert ter njegov mlajši in slavnejši brat Jan Van Eyck končala leta 1432. Oltar od takrat večino časa domuje v gentski katedrali sv. Bava in je bil v zadnjih 600 letih deležen tudi več poskusov obnove. Vendar, kot je razkrila nedavna restavracija, je v stoletju po nastanku nekdo posegel v prvotno upodobitev jagnjeta, upodobljenega na osrednji panelni plošči.

Osemletni restavratorski podvig
Leta 2012 so v Belgiji zagnali 2,2 milijona evrov vreden projekt obnovitve te slavne umetnine. V drugi fazi projekta, ki se je sklenila pretekli mesec, so restavratorji prišli do nekaterih nepričakovanih odkritij. Izkazalo se je, da je bila osrednja plošča oltarja v 16. stoletju preslikana in tako je neki drug umetnik poskrbel za spremembo Božjega jagnjeta, simbola Jezusa, ki je upodobljeno na sredini te plošče. Ko so restavratorji odstranili pozneje nanesene plasti barve, so razkrili jagnjetov presenetljivo "intenziven pogled" in "velike frontalne oči".

Vodja restavratorskega projekta Hélène Dubois je za Art Newspaper povedala, da je imelo prvotno upodobljeno jagnje "intenzivnejšo interakcijo z gledalci". Dejala je še, da njegova izvorna ‒ in po novem torej tudi zdajšnja ‒ podoba, ki najbrž spominja na like iz risanih filmov, odstopa od siceršnjega naturalističnega sloga oltarske slike. "S svojo fizično navzočnostjo in pogledom zdaj izziva vernika, gledalca. Na novo pride do izraza moč njegovega napetega strmenja," pa je dejala restavratorka Marie Postec.

Restavratorska dela na tej plošči so končali že lanskega decembra, vendar se je o izidu posegov šele pred kratkim začelo govoriti tudi v medijih in na družbenih omrežjih. In tako kot je jagnjetovo obličje presenetilo restavratorsko ekipo, je tudi na obraze javnosti priklicalo marsikateri izraz začudenja.

"Alarmantno humanoidno obličje"
Kot so zapisali pri Smithsonian Magazinu, uradni publikaciji Inštituta Smithsonian, ima jagnje "alarmantno humanoidno obličje" s "prodornimi, tesno skupaj zasajenimi očmi, polnimi rožnatimi ustnicami in razširjenimi nosnicami". Te značilnosti so "privlačne za oči, če že ne alarmantno antropomorfne," so še dodali v članku.

Bi bilo bolje, če mu ne bi povrnili prvotnega obličja?
Profesor renesančne in baročne umetnosti na univerzi v Gentu Koenraad Jonckheere špekulira, da so ga nemara v 16. stoletju na novo naslikali oziroma preslikali, da bi tako nevtralizirali "intenzivno in počlovečeno upodobitev jagnjeta v brezizrazno žival". Z belgijskega Kraljevega inštituta za kulturno dediščino, pod okriljem katerega je potekalo restavriranje, so sporočili, da so te pozneje nanesene plasti barve postopoma odstranjevali tri leta, da bi se dokopali do izvorne podobe živali.

Tudi na družbenih omrežjih je jagnjetova osvežena podoba deležna predvsem izlivov nezadovoljstva, kjer so nekateri zapisali, da je jagnje preprosto "moteče", deležno pa je bilo tudi primerjav z "Nezemljanom". Nekateri so mnenja, da bi bilo bolje, če jagnjetu ne bi povrnili prvotnega obličja.

Čaščenje mističnega jagnjeta je kompleksna večdelna upodobitev, ki je široka približno štiri metre in pol ter tri metre in pol visoka. Sestavljena je iz 12 tabel, osem od teh je poslikanih obojestransko, mogoče jih je odpirati in zapirati. Na osrednji plošči oltarja so upodobljeni romarji, ki so se sešli, da bi se poklonili Božjemu jagnjetu, reprezentaciji Jezusa Kristusa.

Pestra skoraj 600-letna zgodovina stvaritve
Mojstrovina ima precej burno zgodovino, saj ni preživela le uničenja verskih podob, ki je pustošilo po državah Beneluksa v poletnih mesecih leta 1566, temveč je bila podvržena tudi plenjenju francoske in nemške vojske v različnih vojnah. Tako je konec druge svetovne vojne dočakala v enem izmed avstrijskih solnih rudnikov.

Del oltarja, in sicer motiv Pravični sodniki, ki je bil na eni izmed dveh plošč, ki sta bili ukradeni leta 1934, ni izviren. Medtem ko je bil drugi del vrnjen po tatvini, je ta plošča nemara za zmeraj izginila, tako da jo od leta 1945 nadomešča kopija.

Restavrirano osrednjo ploščo bodo 24. januarja vrnili v katedralo sv. Bava, kjer bo postavljena na ogled javnosti.