Razvojni nepremičninski sklad, ki so ga predlagali, bi skrbel za odkup, prenovo in oddajo stavb. Ljudje v zadnjih 30 letih zapuščajo mestna središča, vitalne mestne funkcije se selijo na obrobje. Prav v zadnjem obdobju je pospešeno uničevanje mestnih središč še posebej očitno, je opozorila generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc. Združenje je bilo sicer ustanovljeno leta 2001 na predlog takratnih županov Idrije, Kopra, Pirana, Ptuja, Škofje Loke in Tržiča.

Iz podatkov zgodovinskih mest je razvidno, da je več kot 65 odstotkov prebivalcev mestnih jeder starih nad 65 let, medtem ko so se mladi odselili. Od 35 do 40 odstotkov objektov v mestnih središčih je v celoti ali deloma praznih. Med razlogi so dotrajanost hiš, pomanjkanje sredstev za obnovo, zahteve spomeniškega varstva in neurejeno lastništvo. Več kot 70 odstotkov objektov bi sicer potrebovalo celovito prenovo.

Več kot milijon kvadratnih metrov površin v objektih
V Sloveniji je samo v 21 zgodovinskih mestih neizkoriščenih okoli milijon kvadratnih metrov površin v objektih, ki bi jih lahko namenili za stanovanja in poslovne prostore. Te prazne, neizrabljene stavbe predstavljajo velik razvojni potencial, s katerim se nihče ne ukvarja in ki kliče po sistemskem in usklajenem pristopu, je izpostavila generalna sekretarka združenja, ki je imelo skupščino v Kranju.

Občine se sicer trudijo z oživljanjem mestnih jeder in prenavljanjem stavb, vendar pri tem same niso dovolj finančno močne. "Občina nima na zalogi denarja za uveljavljanje predkupnih pravic, poleg tega mora imeti za morebitne odkupe nepremičnin zanje pripravljene tudi projekte," je dejal kranjski podžupan Janez Černe.

Ključno bi bilo sodelovanje države
Po besedah nekdanjega ptujskega župana Štefana Čelana je gospodarski potencial kulturne dediščine prepoznan v različnih strateških dokumentih, vendar pa uresničitve s tega področja tako rekoč ni. "Želimo si, da bi politika od besed prestopila k dejanjem," je poudaril Čelan. Izrazil je tudi veselje, da se je današnjega srečanja udeležilo več poslancev, večinoma članov vladajoče stranke Gibanje Svoboda.

Nekdanji župan najstarejšega slovenskega mesta je v nadaljevanju spomnil, da so zgodovinska mesta v preteklosti podala že več predlogov vladajočim, pri čemer so izpostavila tudi morebitne konkretne rešitve. Združenje predlaga oblikovanje razvojnega nepremičninskega sklada, ki bi skrbel za razvoj in kakovostno upravljanje zgodovinskih mestnih središč na nacionalni ravni. V sklad bi se povezovala sredstva Stanovanjskega sklada RS, Eko sklada RS, ministrstva za kulturo in sredstva, pridobljena z upravljanjem naložb državnih družb v turizmu.

Združenje je pobudo sicer predstavilo že spomladi, ko je steklo tudi oblikovanje medresorske komisije. Po menjavi vlade pa je danes pobudo predstavilo tudi novoizvoljeni oblasti, da bi sprejela ustrezne politične odločitve. "Glede na razpravo in odzive verjamem, da smo na dobri poti, da bo ta naš klic k ukrepanju, da bodo naša mesta znova živela in se razvijala, slišan," je dejala generalna sekretarka združenja.

Več kot 100 tisoč praznih nepremičnin po državi
Nekdanji župan Tržiča, ki je prav tako zgodovinsko mesto, in zdajšnji vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic se problematike dobro zaveda. "V Sloveniji imamo več kot 100.000 praznih nepremičnin, mi pa bi v vseh 212 občinah zidali na novo, na njivah in travnikih," je opozoril in dodal, da je predlog združenja zgodovinskih mest vreden občinske, državne in vseslovenske podpore.

Po besedah Mateje Hafner Dolenc bi v skladu združili resurse, ki so po različnih ministrstvih že namenjeni kulturni dediščini, in dodali sredstva lokalnih skupnosti. S tem bi financirali odkupe in prenove nepremičnin v mestnih jedrih, ki so razmeroma ugodne, zato pa jih zdaj kupujejo različni špekulanti, in sicer pogosto za povsem neprimerne vsebine.

Sklad bi obnovljene nepremičnine ponudil mladim družinam in tako hkrati rešil dve težavi, tako stanovanjsko vprašanje mladih kot propadanje mestnih središč. Udeleženci današnjega srečanja so se strinjali, da bi bilo ob tem v sodelovanju z arhitekturno in spomeniško stroko treba reševati tudi različne izzive, zaradi katerih so stanovanja v mestnih jedrih trenutno manj privlačna, od energetske potratnosti do težje dostopnosti.