Prva faza projekta LAIBACH FOCUS je za mano. Eno leto od ideje, približno pol leta ‘arhivskega’ dela – iskanja in selekcioniranja materiala, dobre tri tedne intenzivnega koordiniranja različnih operativnih zadev, katerih rezultat so slike na steni in katalog v roki.
Skoraj pol leta je tudi tega, kar sem idejo o izdaji razstavnega kataloga kot priloge predstavil na uredništvu časopisa DELO. Preden je bila prižgana končna zelena luč, smo morali opraviti veliko razgovorov … In zelo je bilo potrebno paziti na – ravnotežje … Delo namreč ne izdaja, kaj šele sponzorira, prilog kar tako. Vsaka čast! Hvala Vojku in Darijanu!
No, sinoči smo na ljubljanskem gradu z množico povabljenih in množico predstavnikov medijev odprli razstavo, zjutraj pa sem z Delom na mizo dobil tudi katalog. Mehka vezava, 16 strani, format in papir kot za Ono ali Polet. Danes pa je g. Bidovec, tiskar iz Kranja, pripeljal še 'tršo' različico kataloga. To je to. Nek razstavni projekt je dobro realiziran, če postavitev razstave funkcionira, če si naredil spodoben katalog in če dobiš dober medijski, strokovni in kritiški odziv. Ker je galerija Photon organizirana kot društvo, svojim članom, fotografom, omogoča tudi prodajo njihovih del. Zato bo zadovoljstvo toliko večje, če bomo s štirinajstimi udeleženimi avtorji kakšno fotko uspeli tudi prodati!
Po Ljubljani razstavo selimo na Dunaj. Začela se je druga faza.
20.oktober 2004
Drugi dan razstave Laibach Focus. Najprej preverim, ali je osebi, ki pazi na razstavo, vse jasno glede njenih nalog. Razstava je prodajna, ob fotografijah se prodaja tudi fenomenalna knjiga Alexeija Monroja, Angleža, ki je doktoriral iz NSK-ja in svojo disertacijo v knjižni obliki izdal pri založbi Maska. Občudovanja vredno delo; neverjetno in resnično zanimivo, da je tako temeljito študijo spisal nekdo, ki ni od blizu spremljal dogajanj na tem prostoru od začetka osemdesetih naprej!
Galerija S na ljubljanskem gradu se mi je zdela dobra izbira, saj je pod dvoriščem gradu, podolžen prostor je na eni strani zamejen s kamnitimi skladi, na drugi pa je preprosta betonska stena. Zelo rudimentarno, kot nalašč za razstavo o skupini Laibach. Vendar se je že drugi dan pokazala temna plat; mraz in vlaga že načenjata fotografije! Torej je treba zagnati določene logistično-operativne postopke, da razstava v tem prostoru zdrži do konca, brez večje škode za razstavljeno gradivo!
Ljudje kar prihajajo, čeprav slabo vreme redči obisk. Tudi danes smo se hahljali ob zgodbah o zlasti starejših nemško govorečih turistih, ki si pod nazivom Laibach Focus predstavljajo panoramske podobe mesta, zagledajo pa čudne tipe v nemških uniformah.
Med dopoldanskimi opravki in sestanki je najpomembnejše srečanje s fotografom Antonijem Živkovićem, s katerim pripravljava njegovo samostojno razstavo v galeriji Photon. Serija Vodni stolpi je njegov korak naprej v raziskovanju arhitekturnih usedlin nekega minulega obdobja. Antonio že kakšnih petnajst let vztrajno išče in avtorsko dokumentira materialne ostaline industrializacije, ki so ostale na slepem tiru razvoja. Črna dolina, Odsevi spomina, Prostori tišine so trije izjemni avtorski ciklusi, za katere bo očitno vse priznanje dobil šele enkrat v prihodnosti. Jaz bom poskusil narediti čim več, da bo to priznanje, pa ne samo doma, prišlo čim prej!
Avtorji kot Antonio si zaslužijo vso podporo pri promociji na tujem, zato predvsem razmišljam o tem, kaj lahko galerija Photon naredi v tej smeri. V kratkem času delovanja smo z našim izborom sicer sodelovali na odmevni razstavi v Rimu, pa na londonskem sejmu in dveh dražbah v priznani dražbeni hiši Bonhams. Načrti za prodor na tuje so na prvem mestu prioritetne lestvice delovanja galerije Photon.
Zato je projekt Laibach Focus, ki po Ljubljani potuje na, kot kaže, dolgo evropsko turnejo, za nas izjemno pomemben. Upam, da bo za naše načrte nekaj razumevanja pokazalo tudi ministrstvo za kulturo.
Mogoče pa se bo nekega dne tudi pri nas počasi začel spreminjati odnos do avtorske fotografije?
21. oktober 2004
Vreme je tudi danes obupno, kar pomeni, da je obisk razstave na gradu prav tako slab. V hladnem in deževnem vremenu se za pot na grad še turisti težko odločijo, domačinom pa to očitno ne pade niti na kraj pameti. Ves trud okoli medijske pokritosti dogodka s tem izgubi precej naboja, saj stvar, o kateri mediji poročajo danes, jutri že pade v pozabo!
Sinoči sem uspel pripraviti dokumentacijo za tako imenovano 'končno poročilo o projektu', kot ga zahteva administracija MOL-a. Torej sem lahko danes obiskal gospo Rosbaud, ki vodi oddelek za vizualne umetnosti. Gospa Metka je prijazno pomagala pri pripravi in hvaležen sem ji za vso pomoč. Nakazilo njihove podpore sicer sledi šele v roku trideset dni po realizaciji projekta – tukaj velja ista logika kot na ministrstvu za kulturo – zato je potrebno pri organizaciji kulturnih dogodkov zmeraj najprej računati predvsem nase in z malo sreče na kakšnega redkega sponzorja!
Moram izpostaviti dejstvo, da projekt 'Laibach Focus' na razpisu ministrstva za leto 2004 ni dobil podpore, zato je MOL-ov in sponzorski delež toliko pomembnejši. Projekt so zavrnili z argumentacijo, za katero se je kasneje izkazalo, da sploh ne drži, vendar sem ocenil, da nima smisla zahtevati revizije. Zlasti zato, ker bo galerija Photon za leto 2005 prijavila gostovanje projekta v tujini. Mislim, da bi tokrat izostanek podpore že pomenil resno anomalijo v programski politiki kulturne administracije! Ampak pustimo te stvari strokovni presoji uslužbencev in sodelavcev MzK-ja!
Spet se je neki obiskovalec zanimal za fotografije Igorja Škafarja. Spet dilema: bi kupil kakšno ali ne, če bi, katero bi lahko dobil za nižjo ceno ipd. Na koncu ni bil prepričan o načinu, kako so Ičijeve fotke prezentirane – so namreč nalepljene na brušene aluminijaste plošče. Eksperiment, v katerega tudi sam nisem prepričan, ampak sem ga moral sprejeti, saj je avtor dela dostavil večer pred otvoritvijo. Za predstavitev na Dunaju pa to ne bo 'šlo skozi'. Čaka naju torej resen pogovor na to temo.
Še več navdušenja je za fotografije Janeta Štravsa, ki pa zaenkrat za morebitne interesente predstavlja previsok cenovni razred. Prodajna politika je poglavje zase; avtorska fotografija se pri nas do nedavnega praktično ni prodajala, v zadnjem letu pa so pričakovanja in zahteve mnogih avtorjev precej narasla. Mogoče pa je čas, da se na to temo pogovoriva s kolegico Barbaro Čeferin, ki je letos prav tako odprla fotografsko galerijo?
Dejan Sluga
Priporočamo:
Platforma: Laibach
Sorodne novice:
Pregledni Laibachov fokus
Ex ponto letos že v enajsti ediciji
Fotografska razstava v Kresiji
Prekinitev likovnega zatišja
Fotografska razstava v Rimu
Kaj je erotično?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje