31. marec

Trenutna destrukcija javnega prostora (privatizacija množičnih medijev, omejenost dostopa do izobrazbe itd.) ima dvojnika na simbolni ravni: destrukcijo javnih fikcij in prepričanj. Kulturni elementi, v katere dolgo časa nihče ni verjel, so zdaj prisvojeni in transformirani v zadevo osebne vere: zdaj si mora vsak ustvariti svoj politični položaj, spolno vlogo, opis svojih delovnih obveznosti, ideološka prepričanja …, vsi morajo sodelovati na osebni ravni, bodisi v političnem odločanju ali v umetniški instalaciji. Ta kultura “intimnosti” (R. Sennett) prevladuje v številnih (baje da) kritičnih in levičarskih diskurzih kot na primer v govoru o “nematerialnem delu”, “prostolebdečih producentih”.

Zaradi njihovih domnev, ti kritični diskurzi postajajo svoje lastno nasprotje: koristne ideologije, ki delujejo v dobro ekonomske privatizacije in obubožanosti velikega dela družbe,” pravi v svojem povzetku predavanja avstrijski filozof, psihoanalitik in umetnostni teoretik Robert Pfaller, ki bo predaval ta petek, 2. 4., v Moderni galeriji v okviru konference Javno vs. zasebno. Kulturne politike in umetnostni trg v Srednji in Jugovzhodni Evropi’.

Ideja za konferenco, ki bi se lotila v javnosti redko obravnavane tematike v slovenskem prostoru, ta pa je čedalje bolj pereča glede na vstop Slovenije v Evropsko unijo, se mi je porodila v Kasslu, ko sem lani kot kustosinja delala v Kunsthalle Fridericianum pri projektu “Balkanska trilogija” oziroma na razstavi “V soteskah Balkana”. Kot partnerka tega ambicioznega projekta, ki ga vodi nekdanji fluxusovec, galerist in umetniški vodja Fridericianuma, René Block, sem se obvezala, da v drugem delu projekta, ki nosi naslov “V mestih Balkana”, organiziram simpozij o neki aktualni tematiki. V pogovoru z Gregorjem Podnarjem, kustosom in vodjo Galerije Gregor Podnar, sva prišla do enakih iztočnic in sklepov: vprašanje učinkovite kulturne politike in obstoj umetnostnega trga v Sloveniji in v državah, ki so regionalno povezane z njo – Avstrija, Italija in Madžarska (ki jih Gregor pojmuje kot regijo Alpe-Jadran) in Jugovzhodna Evropa.

Zdaj pa letim spet k urejanju kratkih življenjepisov in izjav sodelujočih, ki mi še v teh zadnjih dnevih pred začetkom kapljajo po elektronski pošti.

1. april

Če sem včeraj začela precej uradno s svojim dnevniškim zapisom, bom danes izkoristila nasprotni pol stanja stvari in napisala kaj bolj 'zasebnega' (čeprav opozarjam, da o tej semantični varianti dvojice javno : zasebno na konferenci ne bo govora; 'Javno vs Zasebno' govori o vladnih in nevladnih ali zasebnih infrastrukturah, strategijah, vložkih in podporah na področju kulture in umetnosti).

Najprej sta me danes razžalostili dve novici: da je nepričakovano zadržan René Block, umetniški vodja Kunsthalla Fridericianuma in partner naše konference, čigar asistentka sem bila lani v Kasslu, in se torej ne more udeležiti konference. Razumem, organizacija dogodka na kateri koli ravni nikdar ne poteka linearno, zato mora človek vedno vzeti v zakup majhne ali večje nevšečnosti (obenem pa je zaželeno, da jih ne jemlje osebno). Druga novica pa je bolj tragična, saj mi je Michael Petrowitsch, vodja društva Artikel VII v Gradcu in razstavnega prostora Pavelhaus v avstrijski Potrni, povedal, da žal tudi njega ne bo, ker je umrl priznani graški umetnik in profesor z umetniškim imenom WW Anger, s katerim sem sama sodelovala na svoji razstavi 'You Are Not Alone' v Pavelhausu pred dvema letoma. Jutri bo v Gradcu pogreb. Tudi življenje ni linearno.

Nazaj k sodelujočim. Danes sta že v Ljubljani oba jutrišnja predavatelja, priznani avstrijski filozof in psihoanalitik Robert Pfaller ter nemški kulturolog in politolog Marius Babias. Z Mariusom se poznava še iz Kassla, med drugim se spominjam, kako sva po odprtju razstave 'V soteskah Balkana' divjala na glasbo romunsko-ciganske skupine Fanfare Ciocarlia, ki so Mariusu, sinu romunskih staršev, zelo ljubi. Pozno zvečer bo prispela tudi Els Hanappe, galeristka iz Aten in Belgijka po rodu. Sodelovala bo na okrogli mizi, ki jo bom vodila v nedeljo. Z njo sem imela prijetne elektronske pogovore in zelo jo zanima mlada slovenska umetniška scena, zato sem ji že poslala napotke za ogled nekaj obveznih razstav v Ljubljani.

Veselim se tudi vnovičnega srečanja z Erzenom Shkolollijem, mladim kosovskim umetnikom, ki naju je z Blockom gostoljubno sprejel v Peći lani poleti in nama pripovedoval o vojni na Kosovu, ko je vsak dan dobival novice o smrti svojih prijateljev. Iz Zagreba pride Tomislav Medak, filozof z izjemnim smislom za humor in eden od pogonskih koles Multimedijalnoga instituta v Zagrebu, ki občinstvo, še vedno nevajeno drugačnosti, vsakič znova šokira, ko se pojavi ..., ker je od rojstva dalje zaostal pri rasti.

Danes zvečer se torej že srečamo z nekaterimi na večerji v Trnovem, jutri pa se bo dogodek dejansko začel.

Nataša Petrešin