Ljudi bi rad spomnil na več kot realno nevarnost radiacije, razkrivanje njegove lastne identitete pa bi jih samo odvračalo od sporočila, pravi.

281 Antinuke bi rad javnost opozoril na posledice katastrofalne jedrske nesreče v Fukušimi, ki je marca 2011 Japonsko prizadejala po cunamiju in rušilnem potresu, ki ga je ta povzročil. Tako sama nesreča kot tudi ravnanje podjetja Tokyo Electric Power Co po njej sta na Japonskem podžgala protijedrsko naperjenost in sprožila največje demonstracije po šestdesetih letih prejšnjega stoletja - a kaj, ko je ta protestniški zagon do zdaj večinoma že popustil.

Ne verjemite večernim poročilom
"Mogoče zato, ker so vsi verjeli poročilom, da je zdaj vse v redu, niso več videti tako zaskrbljeni," je zamaskirani 281 Antinuke povedal za tiskovno agencijo Reuters. "Mogoče lahko s tem, da po ulicah puščam svojo umetnost, ljudi spomnim, da niti najmanj nismo varni ... In mogoče se bodo poskušali zaščititi."

Vandal ne le v očeh oblasti, ampak tudi javnosti
Na Japonskem umetnikom grafitov, ki jih pri njihovem početju zalotijo, grozijo skrajno visoke globe (pa tudi družba na tovrstno dejavnost gleda s popolnim neodobravanjem), zato Antinuke nima ravno številnih stanovskih kolegov. Komentatorji na spletu pozivajo k njegovi aretaciji, njegov agent pa je potrdil tudi, da umetnik dobiva grožnje s smrtjo. Kljub temu je menda še vedno trdno odločen, da bo vztrajal pri opozarjanju na "neznansko katastrofo kontaminacije javnosti", ki se po njegovem mnenju dogaja na Japonskem. "Ne vemo, kaj bo v prihodnosti, ali bodo otroci zbolevali za rakom in levkemijo," pravi. "Zato hočem povzročati hrup in delati cirkus."

No, ves svoj "cirkus" mora povzročati pod kar najdebelejšim plaščem anonimnosti. Novinarjem ne zaupa nobenih podrobnosti iz svojega osebnega življenja, razen tega, da je 281 številka, izposojena s puloverjev športne ekipe na njegovi srednji šoli. Njegove slike s šablono in nalepke, ki po slogu spominjajo na pankovsko estetiko Jamieja Reida (znan je predvsem po svojem dizajnu naslovnic za albume Sex Pistolsov), največkrat upodabljajo otroke, ki jim na tak ali drugačen način grozi jedrska energija; cvet rože, obroč za plavanje ali piškot je na taki risbi zamenjan s simbolom za jedrsko energijo. Lepi jih predvsem na ulične svetilke, prometne znake in zidove po središču Tokia, tudi v kaotično srce nagnetene Šibuje; nekatere opaziš samo res od blizu, druge pa otroke prikazujejo skoraj v naravni velikosti.

Odslej le še 281?
281 sicer razmišlja o tem, da bi "Antinuke" izpustil iz svojega uradnega imena, saj v zadnjem času tematizira tudi druge problematike, denimo napovedano zvišanje nekaterih davkov in poletne OI, ki jih bo leta 2020 gostil Tokio. "Zaradi jedrske nesreče je na površje priplavalo ogromno stvari, ki jih je japonska skrivala. Rad bi ustvarjal podobe, ki izražajo moj dvom o tem, kar se dogaja v politiki - kot nekakšna svarilna nalepka, na kateri piše 'To se dogaja, bodite pozorni'."

Nerazumljen v domovini
Grafiti z najmočnejšim političnim nabojem imajo tudi najkrajšo življenjsko dobo: po navadi traja manj kot tri dni, da jih odstranijo. Čeprav je 281 sicer že opazil ljudi, ki so fotografirali njegove stvaritve in jih objavljali na blogih, pa se (razočarano) zaveda, da je večina njegovih oboževalcev iz tujine, in ne iz domovine, kjer bi rad imel določen vpliv. "Škoda je, da je več kot 90 odstotkov ljudi, ki stopijo v stik z mano, iz tujine; mogoče je to zato, ker so tujci bolj navajeni na to, da v ulični umetnosti lahko najdejo tudi sporočilo."

Eden redkih sorodnih primerov je bila akcija avantgardne skupine Chim Pom, ki je v javno fresko cenjenega umetnika Tara Okamota, ki je prikazovala razdejanje v Hirošimi, "vstavila" obris elektrarne v Fukušimi. Sicer se japonski sodobni umetniki na jedrsko katastrofo praviloma niso odzvali. "Ne vem, zakaj se ni odzvalo več japonskih umetnikov. Kdo ve, ali jih je sploh ganilo," razmišlja 281. Vseeno pa se zaveda nevarnosti javne kritike esteblišmenta in namerava ostati anonimen: "Moja služba je, da pobarvam stvari, ki so bile nevidne. Ni pa potrebno, da sem viden jaz."