Janez Pipan, direktor Drame. Foto: RTV Slo
Janez Pipan, direktor Drame. Foto: RTV Slo
Aleksander Zorn je opozoril na pomanjkljive metodološke osnove dolgoročne strategije.
Aleksander Zorn - predsednik strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost. Foto: RTV Slo

Strategijo je izdelal Urad RS-a za makroekonomske analize in razvoj, svet pa je preučil tiste dele, ki se nanašajo na področje kulture. Člani sveta so v dokumentu našli precej pomanjkljivosti, najbolj očitna pa je bila odločitev urada, da kulture ne umesti med pet razvojnih prioritet.

Kultura zahteva samostojno obravnavo
Urad RS-a za makroekonomske analize in razvoj je tako kulturo uvrstil med prioritete, ohlapno imenovano Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja, v kateri najdemo pomešana številna področja. Člani sveta, ki mu predseduje Janez Pipan, so se zato strinjali, da je takšna formulacija strategije neprimerna, kajti področje kulture je za uveljavitev slovenske identitete in uveljavljanje Slovenije v mednarodnem okolju izrednega pomena.

Pomanjkljiva metodologija
Po mnenju Aleksandra Zorna, predsednika strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost, kultura v strategiji ni primerno metodološko obravnavana. Slaba metodološka formulacija pa onemogoča načrtovanje in izvajanje učinkovitih programov za razvoj kulture.

Pomanjkljivost dokumenta naj bi bila tudi slaba formulacija osnovnih pojmov, kot sta kultura in nacionalna identiteta, kar ravno tako preprečuje razumno snovanje strategij za preobrazbo Slovenije v državo z bogatim kulturnim življenjem.

Finance niso najpomembnejše
Miran Zupančič pa je še opozoril, da strategija kulturo obravnava predvsem kot dejavnik gospodarskega razvoja. To je povsem neprimerno tudi po besedah Aleksandra Zorna, ki je skupaj z Dragom Jančarjem poudaril, da razglabljanja o kulturi ne gre omejevati zgolj na preučevanje ekonomskih učinkov posameznih kulturnih programov in projektov.

Trojček sklepov za konec
Ob koncu razprave so svetniki sprejeli tri sklepe, ki naj bi pripomogli k bolj razumnemu obravnavanju kulture v dolgoročni strategiji. V prvem sklepu se je svet zavzel za obravnavanje kulture kot samostojnega prioritetnega področja v strategiji. Nato je po mnenju svetnikov potrebno, da Urad za makroekonomske analize in razvoj sproti seznanja nacionalni svet o vseh korakih, za katere se odloča pri oblikovanju nadaljnjih načrtov v zvezi s kulturo.

V zadnji točki sklepov pa je zapisano, da je treba sklicati sestanek predstavnikov ministrstva za kulturo in strateškega sveta vlade, pristojnega za kulturo, na katerem bi te institucije uskladile svoje poglede na oblikovanje tistih delov dolgoročne strategije, ki napovedujejo ukrepe na področju kulture.