V Berlinu živeči ameriški umetnik Fareed Armaly (1957) je poudaril, da je cilj omenjenega premika v nemški kulturni politiki "utišati zagovornike pravic Palestincev po mednarodnem pravu". Armaly je med drugim znan po obsežnih kolaborativnih delih o palestinskih temah. V pismu, v katerem je zavrnil nagrado, je zapisal še, da bi v preteklih časih sicer z veseljem sprejel to priznanje, poimenovano po veliki nemški umetnici Käthe Kollwitz.

Samozadovoljstvo in samocenzura liberalnih kulturnih ustanov
"Vendar pa v tem zgodovinskem trenutku ne morem biti na strani nobene ustanove, ki deluje znotraj trenutnega okvira kulturne politike nemške vlade. V takšnem kontekstu ustrahovanja se zdi, da liberalne kulturne ustanove sprejemajo samozadovoljstvo in samocenzuro. Vse to, zavestno ali nezavedno, strukturno izvaja nenehno dehumanizacijo Palestincev, tako da zakriva in abstrahira njihovo delovanje in glas," je zapisal.

Z akademije so nato sporočili, da tako letos ne bodo podelili nagrade, a so hkrati poudarili, da zavračajo kakršno koli cenzuro. Predsednik akademije Manos Tsangaris je v odgovoru Armalyju poudaril, da je žirija za nagrado popolnoma neodvisna in da ustanova sama nasprotuje vsem oblikam cenzure ter samocenzure, "vključno s kulturo črtanja, pozivi k bojkotom in političnemu vplivanju". Sicer je letos prvič, da ne bodo podelili leta 1960 ustanovljene nagrade.

Sorodna novica Filmarji se iz bojazni, da bo njihova kritika Izraela označena za antisemitizem, izogibajo Berlinala

Tsangaris je zapisal še, da tako on kot podpredsednik akademije Anh-Linh Ngo "priznavata tveganje, da diskurzivne prostore razjedajo dogmatizem, samopravičnost in pomanjkanje empatije". Dodal je, da "si zelo prizadevajo na različnih ravneh, da bi preprečili poskuse nekaterih političnih frakcij za vzpostavitev procesa ideološkega preverjanja za dodeljevanje sredstev", še navaja The Art Newspaper.

Potrditev sporne deklaracije v nemškem parlamentu
Od jeseni 2023 je bilo v Nemčiji odpovedanih več razstav, pogodb o poučevanju in nagrad, ker so umetniške ustanove komentarje določenih umetnikov, kuratorjev ali pisateljev razumele kot antisemitske ali protiizraelske. Lani je nemški parlament potrdil sporno deklaracijo za boj proti antisemitizmu, v kateri trdi, da ima Nemčija v ozadju holokavsta "posebno odgovornost v boju proti antisemitizmu".

Sorodna novica Nemški parlament sprejel resolucijo proti bojkotu Izraela. Kritične tudi judovske skupnosti.

Kritiki deklaracije opozarjajo predvsem na odlomek v besedilu, ki poziva, da so javne subvencije za kulturo in znanost pogojene s sprejetjem definicije antisemitizma, ki jo je leta 2016 predlagala medvladna organizacija Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA). Ta definicija se pogosto uporablja za kategorizacijo vsake kritike Izraela kot antisemitizma.

Sporna definicija namreč trdi, da je "antisemitizem določena predstava o Judih, ki je lahko izražena kot sovraštvo do Judov. Retorične in fizične manifestacije antisemitizma so uperjene proti judovskim ali nejudovskim posameznikom in/ali njihovemu premoženju, institucijam in verskim poslopjem judovske skupnosti." Glede seznama primerov antisemitizma IHRA navaja: "Manifestacije (antisemitizma, op. n.) lahko vključujejo napad na državo Izrael, ki je zasnovana kot judovska skupnost. Vendar kritike Izraela, podobne tistim proti kateri koli drugi državi, ne morejo veljati za antisemitske."